Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ANTOLOGIJA H2SO4 - IZBOR SLOVENSKIH UPORNIŠKIH PESMI OD PREŠERNA DO SODOBNIH RAPERJEV

Zbirka slovenske uporniške poezije H2SO4 prinaša izbor pesmi upora, ki je odmeval že v ljudskem slovstvu in puntarskih pesmih, tematiziran pa je tudi v pesmih Franceta Prešerna, Simona Jenka, Frana Levstika, Simona Gregorčiča, v 20. stoletju pa tudi Ivana Cankarja, Srečka Kosovela, Otona Župančiča, Karla Destovnika Kajuha in drugih. Tema ni redka tudi v sodobnejši književnosti, denimo pri Lojzetu Krakarju, Ivanu Minattiju, Danetu Zajcu in Tomažu Šalamunu.

Posebno vrednost zbirki, ki jo sestavlja 35 pesmi in osem besedil s priloženega albuma, dajejo tematski premisleki 34 sodobnikov, ki so s svojim delom na zelo različnih področjih izstopili iz okvirja povprečnosti. Ti zapisi skušajo prikazati živo sporočilnost poezije od njenih začetkov do našega časa. Antologija posega tudi v glasbo, saj sta ustvarjalca Masayah in HYU ustvarila izvirne glasbene interpretacije izbranih uporniških pesmi, so zapisali pri založbi.

Igor Saksida (1965) je literarni zgodovinar in predavatelj na ljubljanski Pedagoški fakulteti in koprski Fakulteti za humanistične študije. Raziskuje zgodovino in teorijo mladinske književnosti ter didaktiko književnosti. Sodeloval je pri pisanju številnih učbenikov, napisal je več strokovnih monografij. Slovensko književnost mladim približuje s križanjem literarne klasike in rapa, pri čemer je pred pričujočim projektom sodeloval z glasbenikom Rokom Terkajem pri knjigi Kla kla klasika.

Masayah (Mia Puhar Rodin) (2001) je glasbenica iz Ankarana. Ukvarja se s hip hop in akustično glasbo. Že pri 16. letih je z Robertom Vatovcem nastopila kot kitaristka na Melodijah morja in sonca. Je avtorica več kot 40 raperskih skladb, napisanih v slovenščini, ki so družbenokritične in se dotikajo mladostništva, neenakosti in diskriminacije ter zasvojenosti s tehnologijo.

SELIŠČA - NOVA PESNIŠKA ZBIRKA KRISTINE KOČAN

Nova pesniška zbirka Kristine Kočan Selišča nadgrajuje, razširja, a tudi radikalizira pesničino zdaj že prepoznavno, dobro premišljeno in izdelano poetiko. "Tako nam že nekatere zunanje značilnosti pesničinega izraza dajo vedeti, da imamo opravka s knjigo, ki ne razkosava, temveč tvori povezave in prikazuje kontekste. Ko vidimo, da enako počne tudi na vsebinski ravni, pa nam postane jasno, da imamo opravka s suvereno, izrazito sodobno in estetsko presežno knjigo poezije," so zapisali na založbi.

Kristina Kočan (1981) je pesnica in prevajalka. Leta 2016 je doktorirala iz sodobne ameriške poezije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Izdala je več pesniških zbirk, med drugim Šivje (2018), Kolesa in murve (2014) in Šara (2008), ki je bila nominirana za najboljši prvenec leta. Konec leta 2018 je izdala večmedijsko knjigo z naslovom s|prehod, ki vključuje izbor njene poezije, avdio posnetke z njeno uglasbeno poezijo in fotografije Bojana Atanaskoviča. Leta 2009 je izšel njen prevod izbranih pesmi Audre Lorde z naslovom Postaje. Leta 2019 je izšel njen kratkoprozni prvenec Divjad.

ZAKAJ ZDA NIMAJO MINISTRSTVA ZA KULTURO - KNJIGA O ZDA, KJER KULTURA NI IMELA POMEMBNE VLOGE PRI NJENEM NASTANKU

Knjiga Blaža Kosovela, podnaslovljena Od agrikulture do kulturne industrije, od mesta Rim do ameriške civilizacije, tematsko ponuja sistematično zgodovino pojmov kultura in civilizacija in podrobno predstavitev ZDA kot tiste države, kjer kultura ni imela glavne vloge pri njenem nastanku, kot to velja v Evropi. V ZDA ni bilo ničesar primerljivega evropskemu oblikovanju kulture narodov z ustvarjanjem skupne zgodovine. V Novem svetu niso oblikovali koncepta naroda kot občestva s skupno preteklostjo, temveč kot ljudstvo s skupno prihodnostjo.

Ameriški narod je bil utemeljen na kredu - na prepričanju v obstoj sklopa univerzalnih resnic, udejanjenih v delovanju tamkajšnjih političnih institucij, ki omogočajo ekonomsko svobodo in svetost privatne lastnine. Hkrati pa je bil utemeljen tudi kot narod bele rase, ki vsem ostalim še do danes onemogoča doseči enako svobodo. Z industrializacijo in vse večjim številom imigrantov iz različnih držav pa so ZDA vse to heterogeno prebivalstvo izoblikovale v ameriški narod z vzpostavitvijo potrošniške družbe. Kultura ni bila razumljena kot prostor kontemplacije večnih resnic, temveč kot prostor konzumacije, potrošnje. Ta proces amerikanizacije se je začel na začetku 20. stoletja in tudi skorajda vsi nastavki za kasnejši razmah popularne in potrošniške kulture po svetu so se razvili ravno takrat, piše v predstavitvi knjige.

Filozof in raziskovalec Blaž Kosovel je med drugim urednik revije Razpotja in član Društva humanistov Goriške. Kot Fulbrightov štipendist je leta 2013 študiral v New Yorku ter zatem doktoriral. Trenutno že snuje novo knjigo, ki bo predvidoma izšla prihodnje leto pri založbi ZRC SAZU.