Bogdan Benigar za STA: Jazz festival Ljubljana je za ljudi, ki so radovedni

V programski knjižnici ste zapisali, da gradite glasbeno skupnost skozi medgeneracijsko povezovanje. Se je to začelo že pred nekaj leti, ko ste začeli odpirati program v okolici Cankarjevega doma?

Park Sveta Evrope se je pokazal kot izjemno prizorišče za tovrstno strategijo, za večjo možnost predstavitve uveljavljenih in mlajših slovenskih glasbenikov v kombinaciji s tujimi izvajalci. In tudi programi so bili zasnovani tako, da so nagovarjali različne generacije. Za mlade glasbenike že peto leto sodelujemo z inštitutom Abeceda in kuratorjem Drejem Hočevarjem, ki skupaj s sodelavci nabira zelo dobre talente. Nekateri so zdaj dobili priložnost tudi že na večjem odru, tako kot pianist Miha Gantar, ki je začel v programu Abecede, letos pa je rezidenčni umetnik s tremi koncerti in tremi različnimi sestavi. Čas zadnjih let je investiral v produkcijo in snemanja z različnimi glasbeniki in del tega bomo predstavili tudi na festivalu. Del zato, ker bo pravzaprav izdal pet albumov naenkrat v boxu za založbo Clean Feed, predstavili pa bomo tri od teh.

Nameravate z rezidenčnim umetnikom nadaljevati?

Bomo nadaljevali, če bodo tudi drugi glasbeniki tako dejavni, kot je Miha Gantar.

Letošnji izbor je deloma še ostanek iz obdobja korone.

Nekaj koncertov je tistih, ki bi se morali zgoditi leta 2020, pa se niso mogli, ker tuji glasbeniki niso mogli potovati. Takrat smo se z njimi dogovorili, da nam pošljejo ekskluzivne domače posnetke, seveda z obljubo, da bodo to izvedli v živo, ko bo mogoče. Večina pa ima v teh dveh letih že nove projekte, tako da program ne bo enak, kot bi bil pred dvema letoma.

Kakšen je bil odmev teh posnetkov, ki ste jih predvajali na spletu?

Bilo je zelo odmevno, imeli smo ogromno število ogledov po vsem svetu. To je bilo seveda leta 2020, prvo leto korone, lani pa smo v julijskem terminu že izvedli pravi festival, sicer z nekaterimi omejitvami glede obiskovalcev, ampak smo izvedli vse načrtovane koncerte v živo, streamingov ni bilo več. Program je bil sicer še vedno bolj oprt na domače izvajalce, a smo imeli že precej tujih, ki so prišli v Ljubljano. Letošnji program pa je takšen, kot naj bi bil v normalnih časih.

Opazno je tudi povezovanje z drugimi umetnostmi.

To je bila ena od iztočnic letošnjega programiranja, ker so se pojavili zelo dobri projekti, za katere sem menil, da jih je vredno predstaviti na festivalu. Glasbo povezujejo z umetnostmi, kot so video, sodobni ples in poezija. V tokratnem programu je to gotovo bolj prisotno kot v prejšnjih letih.

Kakšno pa je zanimanje občinstva v zadnjih letih, glede na to, da gradite glasbeno skupnost? Je festival namenjen predvsem poznavalcem?

Nikoli nisem delal festivala za poznavalce, delam pa festival za ljudi, ki so radovedni. In ko smo začeli s koncerti v parku, so na Jazz festival Ljubljana prišli tudi ljudje, ki ne poslušajo jazza. Ko govorimo o jazzu, govorimo o zelo različnih glasbah, ki jih predstavljamo pod imenom jazz. Festival pa je praznovanje in je namenjen vsem, ki jih zanima glasba. Letos bo 30 koncertov, vsak bo zelo različen, vsak ima svoj jazz in vsak obiskovalec, ki pride v park, gotovo najde kaj zase. Lani, ko je bil festival še pod omejitvami, so bili zelo dobri odzivi. Koncerti v notranjih prostorih pa so mogoče že bolj profilirani in nagovarjajo predvsem ljubitelje glasbe, ne samo ljudi, ki bi prišli in uživali v druženju ob glasbi.

Kako kot vodja programa jazza in glasb sveta v Cankarjevem domu sledite vsemu dogajanju? Kje najdete izvajalce ali morda tudi oni najdejo vas?

Oboje. Obstaja več smeri programiranja. Nekaj je, kar si želimo in ne poznamo, pa pride kot predlog. Tu je razlika med domačimi in tujimi izvajalci, saj del programa, kot sem že omenil, kurira Dre Hočevar. Pri domačih spremljamo, kdo ima nove projekte, nove plošče in pri tem skušamo biti aktualni. Ena od zahtev je tudi, da se jih na festivalu predstavi premierno. Pri tujih pa so stvari vezane na turneje, a imajo skoraj vsi izvajalci agente, ki obveščajo promotorje, kdaj bo kateri na voljo. To dopolnjujemo z nekaterimi bolj ekskluzivnimi zadevami. Tega je sicer manj, ker je povezano z višjimi stroški. Drugače pa spremljamo izvajalce v tujini na festivalih, sejmih, glede izidov albumov. Informacije prihajajo iz zelo različnih virov.

Se samo zdi, ali je korona prinesla več sodelovanja z drugimi organizatorji?

To se že dogaja tudi v tujini, da se združujejo agencije, da se organizacije in promotorji bolj povezujejo, saj je po tem težkem času sledilo še težje obdobje, ker je povezano z dvigom cen. Verjetno bo več koprodukcij, ker bo treba biti bolj pozoren, na kakšen način in koliko se stvari sploh ponujajo občinstvu.