misliPisma razkrivajo Proustovega peklenskega gosta
Pariz, 14. junija - Veliki francoski literat Marcel Proust je potoval v Anglijo in gostil neprijetnega gosta, so pokazala do sedaj še neobjavljena pisma med avtorjem in Horaceom Finalyjem, njegovim prijateljem bankirjem. Pisma je hranila Finalyjeva družina, v javnost pa so prišla lani, ko so jih na dražbi prodali za 78.000 evrov.
Ljubljana.
Pisanje, literatura, pero, pisalo.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Vsaka drobtinica novih podatkov o avtorju Iskanja izgubljenega časa med njegovimi oboževalci sproži veliko navdušenje. Nič drugače ni bilo, ko je v četrtek v Franciji izšla nova knjiga korespondence med Proustom in Finalyjem.
Horace Finaly je bil Proustov sošolec, ki je kasneje vodil Banko Pariza in Nizozemske, danes znano kot BNP Paribas.
Pisma pišejo, da je Proust potreboval Finalyjevo pomoč, da je pregnal gosta, ki je pri njem skoraj tri leta bival zastonj in v njegovem imenu nabral visok dolg pri krojaču. Švicarskega izseljenca, Henrija Rochata, je Proust vzel k sebi leta 1918, misleč, da bo to trajalo le nekaj tednov. Toda Rochat je bil "dosti bolj zapravljiv od Prousta", je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Thierry Laget, ki je pisma uredil.
Rochat je morda služil kot navdih za enega od glavnih ženskih likov v Iskanju izgubljenega časa, Albertine, ki obožuje razkošna oblačila in draga darila. "Bil je gizdalin, ki ni imel ponuditi drugega kot navdih, nekaj iger s kartami in nekaj noči za klavirjem," je o Rochatu povedal Laget.
Prijatelja sta končno našla način, da se ga znebita, ko je Finaly Rochatu priskrbel delo v banki v Braziliji. Prousta je skrbelo, da si bo prijatelj premislil, zato mu je pri ladijskem kapitanu pustil nekaj denarja, do katerega je lahko prišel šele, ko so odpluli. O Rochatu ni znanega veliko, umrl naj bi v severovzhodni Braziliji okoli leta 1923.
Pisma omenjajo tudi kratko potovanje v Anglijo, ki naj bi bilo edino Proustovo potovanje čez Rokavski preliv, čeprav je cenil angleško literaturo, tam pa je imel tudi številne oboževalce. Proust piše, da sta s Finalyjem, ko sta bila še mlada, potovala iz Ostenda v Dover, a sta se takoj vrnila.
"Se spomniš, ko sva šla z ladjo do Dovra in se, ne da bi zapustila pristanišče, z naslednjo ladjo vrnila nazaj, z le rahlim občutkom morske bolezni," piše Proust. "Vseeno je to edino, kar mi dopušča, da mojim angleškim bralcem povem, da sem bil enkrat 'v Angliji', če bi jim kadarkoli odpisal na pisma."
Pisma je na dražbi kupila Societe des Hotels Litteraires, ki vodi verigo hotelov, posvečenih slavnim pisateljem. "Teh pisem nikakor nisem pričakoval," je dejal Laget: "Ko so mi jih pokazali, sem bil navdušen."