Slovenija 14.6.2022 15:09

V kranjskem gledališču napovedujejo žanrsko raznoliko in družbeno angažirano sezono

Kranj, 14. junija - Prešernovo gledališče Kranj za leto 2022/2023 obljublja žanrsko raznoliko sezono. Predstave se bodo osredotočale na aktualna družbena vprašanja, v njih se bodo pod taktirko prodornih režiserjev prepletale različne gledališke poetike. Podrobneje so ustvarjalci premiere nove sezone predstavili na današnji novinarski konferenci v Kranju.

Kranj. Prešernovo gledališče Kranj. Foto: Zlatko Midžić/STA Arhiv STA

Kranj.
Prešernovo gledališče Kranj.
Foto: Zlatko Midžić/STA
Arhiv STA

Kot je povedal direktor Prešernovega gledališča Kranj Jure Novak, je k sodelovanju povabil ustvarjalce, ki se mu zdijo ta trenutek najboljši, najbolj vitalni, najbolj vznemirljivi in v najboljši formi. Vesel je, da so se na vabilo odzvali, pri čemer je zanimivo, da bodo od petih predstav štiri režirale ženske. Ženske pa so v večini tudi po avtorstvu besedil.

"Sezona, ki nas čaka, je zasnovana zelo dosledno. Absolutno je glavna rdeča nit družbena kritika. Prav vsi projekti precej neposredno naslavljajo aktualne problematike, noben projekt se ob tem ne izogiba intimi, človečnosti in radosti do življenja, čeprav morda ne vsakič najbolj optimistično," je pojasnil Novak, ki je prepričan, da bo kar nekaj projektov dobro sprejetih med občinstvom, ne le v Kranju, temveč tudi širše.

Gledališko sezono bo septembra odprla komedija Vse zastonj! Vse zastonj! italijanskega dramatika Daria Foja. Besedilo, ki je bilo napisano v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kot odgovor na skokovito inflacijo, je ob neustavljivem valu podražitev, ki smo jim priča, znova nadvse aktualno.

Kot je povedala režiserka Ajda Valcl, se Fo osredotoča na obubožan delavski razred, sama pa se je skupaj z Markom Bratušem pri adaptaciji kot na protagoniste osredotočila na prekarne delavce. Tako se priredba približa današnjemu najbolj izkoriščanemu razredu.

Prav tako septembra bo v kranjskem gledališču premiera sodobne drame Zaprta študija New Constructive Ethics, v kateri dramatik Ivan Viripajev postavlja vprašanje, kako ob dilemah posameznikove svobode, človečnosti, ekologije in smisla biti in ostati etičen.

Besedilo je napisano v obliki ankete, na katero odgovarjajo trije znanstveniki. Kot je povedala režiserka Nina Rajić Kranjac, stvar deluje, dokler se znanstveniki v svojih odgovorih o tem, kako rešiti svet pred propadom, gibljejo na področju znanosti in teorij, ko prednje postavijo vprašanja, ki zadevajo intimni svet in določitve, pa pride do težav in neskladij.

Tretja premiera bo dramatizacija avtobiografskega romana Da me je strah? pesnice, pisateljice, novinarke in humanitarke Maruše Krese. "Zgodba, ki izpostavlja izrazito osebni in velikokrat kritičen pogled na vojno, brezkompromisno zavrta v samo srčiko mita o vojni kot naravnem stanju sveta," je povedala avtorica dramatizacije Simona Hamer.

Krstno uprizoritev priredbe romana bo režirala Anđelka Nikolić. Kot je pojasnila Simona Hamer, se v predstavi sprašujeta, ali sploh znamo misliti družbo, ki ni militantna, in ali so za to krive zgodbe, ki si jih pripovedujemo iz generacije v generacijo, da vojna še naprej ostaja tako samoumevna in prisotna v naših življenjih.

Marca bo v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj zaživelo besedilo Deževen dan v Gurlitschu, ki ga pripravlja Milan Ramšak Marković. Predstava v režiji Sebastijana Horvata bo z opozarjanjem na krizo identitete evropskega srednjega razreda spregovorila o dvojnem značaju travm, ki jih povzroča izguba. Ukvarjala se bo s temeljnim postulatom našega sveta, da je zasebna lastnina sveta, je napovedal Horvat.

Zadnja premiera prihodnje sezone pa nastaja v sodelovanju z zavodom Bunker. Gre za avtorski projekt Lee Kukovičič Zadnji Hamlet, ki bo imel obliko trilogije. S projektom se loteva odrešitve moških iz patriarhata, ki ni zatiralski samo do žensk ampak tudi moških. Prvi del projekta bo performativni simpozij, sledila bo uprizoritev, s katero bi patriarhata osvobodili Hamleta, tretji del pa bo priročnik za moške, je napovedala direktorica Zavoda Bunker Alma R. Selimović.