misliV Narodni galeriji odprtje občasne razstave del slikarke in grafičarke Elde Piščanec
Ljubljana, 15. junija - V Narodni galeriji nocoj odpirajo novo občasno razstavo akademske slikarke Elde Piščanec. Na ogled bo 99 slikarkinih del, ki predstavljajo celovit pregled njene ustvarjalnosti. Z multimedijskimi vsebinami bodo prikazana še njena sakralna dela monumentalne umetnosti in ilustracije. Razstavo bo odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Ljubljana.
Narodna galerija.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Avtorica razstave Elda Piščanec (1897-1967), ki bo na ogled do 18. septembra, je Sara Müller, ki je skupaj z Natašo Ciber tudi uredila razstavni katalog. Poleg Narodne galerije so umetnine za občasno razstavo posodili Umetnostna galerija Maribor in zasebni lastniki. Razstava prikazuje tako oljne slike kot akvarele, risbe in grafike Elde Piščanec. Pri Narodni galeriji želijo z razstavo okrepiti fokus na umetnost med obema vojnama in prispevati k pogledu na ustvarjalnost žensk.
Kot so ob tem še zapisali v Narodni galeriji, je Elda Piščanec s svojim delom obogatila zakladnico umetnic, ki so si morale z velikim trudom ustvarjati prostor v prevladujočem moškem umetnostnem svetu.
Elda Piščanec se je rodila 2. novembra 1897 v Trstu. V njenem otroštvu se je družina preselila v Ljubljano. Slikarstva se je začela učiti pri Rihardu Jakopiču v Ljubljani, kasneje v Zagrebu pri Ivanu Tabakoviću, nato pa se je odločila za študij slikarstva in grafike v Firencah, kjer sta bila njena mentorja znana slikarja Felice Carena in Celestino Celestini.
Še pred koncem študija je odpotovala v Pariz, kjer je študirala cerkveno slikarstvo v zasebnih šolah slikarjev Mauricea Denisa in Georgesa Desvallièresa, pri Andreju Lhotu pa je spoznala kubistične osnove. Leta 1929 se je vrnila v Firence, kjer je končala študij in postala akademska slikarka.
Elda Piščanec se je posvetila realizmu. Slikala je predvsem krajine, tihožitja in portrete ter sakralne motive. Povojni socialistični realizem se je ni dotaknil, modernističnim težnjam pa se je še najbolj približala v nabožnih delih, ki so tudi odsev njenega pogleda v svet.
Strastno je sledila svoji odločitvi za umetnost, vendar se ji kljub nenehnemu izobraževanju ni uspelo uveljaviti skladno s svojim talentom in ambicijami. Obetavne začetke je presekala druga svetovna vojna, obdobje po vojni pa ji ni bilo naklonjeno. Preživljala se je tudi s pedagoškim delom. V Narodni galeriji se je izpopolnjevala v restavratorstvu. Umrla je 18. oktobra 1967 na svojem posestvu na Majpiglu v naselju Vine pri Celju.