Muzeji in galerije letos vabijo na že 20. poletno muzejsko noč

Letos v največji promocijski akciji slovenskih muzejev in galerij sodeluje 80 ustanov ter 84 dislociranih enot in spominskih sob

Predsednica predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije Alenka Černelič Krošelj je zagotovila, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za prepoznavnost slovenskih muzejev in galerij, ki ponujajo izjemne zaklade kulturne dediščine.

Prireditev že nekaj let koordinira mariborski Muzej narodne osvoboditve. Koordinatorica Poletne muzejske noči Simona Tripkovič je poudarila, da bodo na voljo programi za otroke in odrasle, vsak obiskovalec bo lahko našel nekaj zase.

Letos sodeluje skupno 80 ustanov ter 84 dislociranih enot in spominskih sob, od tega prvič 11 ustanov, med njimi so ob muzejih in galerijah tudi arhivi in univerze s svojimi razstavnimi programi. Že 11. se poletni muzejski noči pridružuje tudi državni zbor, kjer si bodo obiskovalci kot vsako leto doslej lahko ogledali freske Slavka Pengova Zgodovina Slovencev od naselitve do obdobja po koncu druge svetovne vojne ter letos še razstavo o treh desetletjih razvoja in delovanja DZ.

SEMenj in tradicionalna vodenja po razstavah v Slovenskem etnografskem muzeju

Direktorica Slovenskega etnografskega muzeja (SEM), enega največjih slovenskih muzejev, ki v poletni muzejski noči sodeluje od vsega začetka, Natalija Polenec je za STA ocenila, da so tovrstne prireditve pomembne, tudi zaradi tega, ker obiskovalce na tak način spodbudijo tudi za vnovičen obisk in jih prepričajo, da je to vredno, ne samo na dan muzejev. V muzeju sicer na muzejsko noč pričakujejo številne obiskovalce. "Muzeji smo se zelo pripravili na ta večer," je še povedala.

V SEM letos pripravljajo poseben SEMenj, kjer se bo predstavilo 14 rokodelcev. Nekateri med njimi bodo tudi predstavili svoje delo. Družine vabijo na delavnico Predpočitniški pokuk v dediščino z Malim mojstrom, kjer si bo mogoče ogledati, kako so urejene nove muzejske delavnice Malega mojstra in tudi izdelati kaj zase. Tradicionalno so na programu tudi ogledi muzeja in vodeni ogledi razstav. Vodstva bodo po razstavah Plečnikova Lectarija, Med naravo in kulturo, ki ponuja sprehod med daljnimi svetovi, Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN ter Zlata doba Plečnikove arhitekture. Pripravljajo tudi koncert na muzejski ploščadi pred muzejem.

Direktorica SEM je tudi opozorila, da je pandemije covida-19 v zadnjih dveh letih okrnila tako samo prireditev kot vplivala na obisk muzejev, a se sedaj "obiskovalci počasi vračajo v muzeje". Po dveh letih protikoronskih ukrepov se v muzeju "resnično veselimo" letošnje poletne muzejske noči in da bodo obiskovalci doživeli muzejski utrip na to lepo sobotno noč, je še povedala.

Pester program tudi v Muzeju usnjarstva na Slovenskem

Pester program pripravljajo tudi v šoštanjskem Muzeju usnjarstva na Slovenskem, ki sodi med manjše muzeje. Prireditev muzeju veliko pomeni, saj prispeva k večji prepoznavnosti muzeja, večji kot običajno je obisk, tudi obiskovalcev iz drugih krajev. V muzeju vsako leto pripravijo drugačen program, je za STA povedala kustosinja muzeja Pina Špegel.

Letos muzej obiskovalce poleg z vsakoletnim javnim vodenjem vabi z dodatno vsebinsko ponudbo, in sicer na projekcijo dokumentarnih filmov Pine Špegel o letalstvu v Šaleški dolini ter zgodovini zdravilišča in bolnišnice Topolščica. Slednjega so premierno predvajali prav ta teden, je še povedala Pina Špegel.

Muzej usnjarstva na Slovenskem je začel delovati leta 2009 pod okriljem Muzeja Velenje. V muzeju je zbirka Usnjarski stroji, ki vsebuje najpomembnejše stroje in naprave za predelavo kož v usnje. Zbirka Usnjarstvo v Šoštanju pa predstavlja razvoj usnjarske obrti v veleindustrijo in pomembno gospodarsko panogo, ki je imela vpliv na družbeni in demografski razvoj prebivalstva.

Pandemija covida-19 vplivala na delovanje in obisk muzejev in galerij

Če je obiskovalcev muzejev in galerij na poletno noč običajno veliko, je v zadnjih dveh letih na obiskovanje muzejev in galerij zelo vplivala pandemija covida-19. Slovenski statistični urad (Surs) je tako ob poletni muzejski noči pripravil posebno objavo, ki kaže, da je leta 2020 kar okoli 94 odstotkov muzejev in galerij sporočilo, da je bila njihova dejavnost okrnjena. Triinsedemdeset odstotkov jih je hkrati navedlo, da so jih razmere spodbudile k drugačnim oblikam dejavnosti. Muzeji in galerije so leta 2020 pripravili 893 razstav, kar je manj kot leto pred tem, ko jih je bilo 1406.

Pandemija covida-19 je pred dvema letoma tako skrčila njihovo dejavnost; po številu razstav za več kot tretjino, po številu obiskovalcev razstav pa za skoraj dve tretjini. Vsako razstavo si je tako ogledalo v povprečju nekaj več kot 1100 obiskovalcev, leto prej pa skoraj 2000, so še sporočili iz Sursa. So pa muzeji leta 2020 pripravili 185 virtualnih razstav, njihov obisk pa je bil ocenjen na več kot 650.000 ogledov.

Skupni prihodki muzejev in galerij so pred dvema letoma znašali 50,6 milijona evrov, leta 2019 55,6 milijona evrov. Celotni stroški za izvajanje slovenske muzejske in galerijske dejavnosti pa so bili nekoliko višji od prihodkov in so znašali 50,7 milijona. Leta 2019 je bilo obratno, saj so znašali 54 milijonov evrov, je še razvidno iz Sursovih podatkov.