Na Rožniku bodo podelili že 32. nagrado kresnik

Za dvaintridesetega kresnika so nominirani romani Triger Davorina Lenka, Sto let slepote Romana Rozine, Krasni dnevi Andreja E. Skubica, Zvezdna karta Dušana Šarotarja in Dedič Marjana Žiberne. Knjige petih finalistov je izdalo pet založb - Literarno-umetniško društvo Literatura, Mladinska knjiga, Beletrina, Goga in Litera.

Romane je iz rekordnega števila 200 prebranih del izbrala petčlanska žirija, v kateri so predsednica Mimi Podkrižnik ter Anja Mrak, Mateja Komel Snoj, Igor Divjak in Igor Žunkovič.

Skubic se letos poteguje že za četrtega kresnika. Nagrado je leta 2000 prejel za Grenki med, leta 2012 za roman Koliko si moja in leta 2015 za roman Samo pridi domov. Lenko je nagrado dobil leta 2014 za roman Telesa v temi.

Šarotar je bil v ožjem izboru - med petimi nominiranci - že leta 2008 z romanom Biljard v Dobrayu, leta 2015 pa z romanom Panorama: pripoved o poteku dogodkov. Rozina je bil dvakrat med deseterico nominirancev, Žiberna pa je letos prvič nominiran za kresnika. Med letošnjimi petimi finalisti ni literarnih prvencev.

Zgodbe iz sodobnosti in iz preteklosti

O Lenkovem tretjem romanu Triger so pri založbi LUD Literatura med drugim zapisali, da bralca "skozi zgodbo protagonistke Aleksandre, ki jo že od nekdaj fascinirajo serijski morilci, posrka v spiralo zablod, strasti in smrti. (...) Roman odpira mnoga vprašanja o prevladi, manipulaciji, nagonih in obsedenostih, obenem pa raziskuje 'trenutek prsta na sprožilcu' - in to ob polnem zavedanju, da ko enkrat nanj pritisnemo, ni več poti nazaj".

O romanu Rozine Sto let slepote je Aljaž Krivec v oddaji za program Ars Radia Slovenija zapisal, da "popisuje dogajanje v državnih tvorbah, ki so zajemale tudi naše območje, torej od Avstro-Ogrske do samostojne Slovenije, ter s tem izrisuje ekonomsko-politični, a tudi duhovni in družbeni razvoj v zgodovinsko zamejenem obdobju. Prepričljivo kaže temelje, iz katerih so lahko vzniknile moderne variante politik in prepričanj, naj gre za komunistično revolucijo, prvi val feminizma ali nenazadnje za razvoj neoliberalnega modela."

Kaja Jurgele je v spletni reviji Koridor - križišča umetnosti o romanu Krasni dnevi zapisala, da tako "kot mnogi drugi izpod peresa Andreja E. Skubica zajema aktualno tematiko in je, z izjemo določenih odmikov, postavljen v slovenski prostor, ki ga rišejo večgeneracijski družinski spomini in reminiscence, skozi katere se preteklost povezuje s prihodnostjo, v ozadju vsega pa je misel o človeški minljivosti".

Pri založbi Goga so o Šarotarjevem romanu Zvezdna karta med drugim zapisali, da je avtor "dogajanje svoje nove pripovedi umestil v tisti spominski čas, ko so predmeti še govorili zgodbe ljudi. Naj je človek s stvarmi naselil svoj dom, si z njimi pomagal pri delu ali se z njihovo pomočjo opotekal skozi življenje, so nemi pripovedovalci izrekali vse tisto, kar je živel in čutil, vse, o čemer je premišljeval v neprespanih nočeh in o čemer je čustvoval tako silovito, da so težka, zaumna čustva njegov korak vlekla k tlom".

O romanu Žiberne Dedič pa je Majda Travnik Vode v reviji Sodobnost zapisala, da v njem avtor "mojstrsko odslika mreženje vzrokov in posledic delovanja svojih junakov, Stanetu in Andreju popolnoma zleze pod kožo, hkrati pa bralcu v roke položi čvrsto Ariadnino nit, s katero nas (katarzično) popelje skozi zapleten labirint osebnosti obeh junakov. Izoblikuje dva aktualna, polnokrvna in pristna slovenska literarna lika, kakršna vsi poznamo iz sosednje ulice: starejšega, zaznamovanega z vojno travmo, pomanjkanjem in boleznijo bližnjih, in mlajšega, uspešnega, izobraženega in aktivnega".

Letos prvič nagrada za mlade literate in literarne kritike

Časopisna hiša Delo bo ob letošnji nagradi kresnik za najboljši roman leta prvič podelila tudi nagrado za mlade literate in literarne kritike. To bo vrhunec prvih dveh sezon projekta Mlado pero, ki spodbuja ustvarjanje mlajše generacije piscev na področju poezije, proze in dramatike.

V projektu Mlado pero so doslej predstavili 16 mladih avtorjev, njihova dela pa je recenziralo 16 kritikov. Dobitnik nagrade mlado pero za mladega literata bo prejel tisoč evrov, dobitnik nagrade za mladega kritika pa bo prihodnje leto d v redni rubriki Recenzijski izvod, ki je vsak teden v Književnih listih, objavljal honorirane kritike.

Nagrado kresnik za najboljši slovenski roman si je zamislil pisatelj Vlado Žabot in jo poimenoval po poganskem mitološkem bitju, ki se je najraje pokazalo takrat, ko je imelo sonce največjo moč. Prvič so jo podelili 23. junija 1991, ko jo je prejel Lojze Kovačič.

Prva podelitev je potekala na Razkrižju, zatem so kresnika podeljevali na Jurčičevi Muljavi, enkrat celo na Ljubljanskem gradu, na neki točki pa se je ustalil na ljubljanskem Rožniku. Od Žabota je organizacijo in podeljevanje nagrade prevzela medijska hiša Delo.

Leta 2020 so pred 30. podelitvijo nagrade kresnik pri časopisni hiši Delo razglasili tudi najboljši s kresnikom nagrajeni roman med letoma 2010 in 2019. Žirija je odločila, da priznanje podeli romanu To noč sem jo videl Draga Jančarja. Jančar je sicer za roman To noč sem jo videl prejel svojega tretjega kresnika.

Lani je nagrado prejel Borut Kraševec za roman Agni, ki je izšel pri založbi LUD Šerpa.