misliPred 110 leti se je rodila pisateljica Mira Mihelič
Ljubljana, 14. julija - Mineva 110 let od rojstva pisateljice in prevajalke Mire Mihelič, ki je bila - prva in dolgo edina - predsednica Slovenskega centra Pen kot tudi predsednica Društva slovenskih pisateljev. V svojih delih je poteze socialnega realizma povezovala z značilnostmi ženskega romana. Prešernova nagrajenka je bila priznana tudi v mednarodnih krogih.
Ljubljana.
Knjiga avtorice Mire Mihelič z naslovom Družinska slika z gospo.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Mira Mihelič se je rodila leta 1912 v Splitu v premožni meščanski družini Kramer, slovenskemu podjetniku in hrvaški operni pevki. Po ločitvi staršev so jo še kot otroka poslali v Trbovlje v nekdanjo Kramerjevo hišo, kjer je ostala vse do šolanja v Ljubljani. Po t. i. mali maturi jo je oče poslal v internat za dekleta v Švico, kjer se je naučila govoriti in pisati v francoščini, nemščini in angleščini.
Pri 15 letih se je vrnila Ljubljano, končala gimnazijo in se po maturi vpisala na pravno fakulteto. Kmalu se je poročila z Borisom Pucem, sinom tedanjega ljubljanskega župana. Med vojno je bila članica Osvobodilne fronte, zaradi česar je bila med drugo svetovno vojno dvakrat zaprta.
Po ločitvi od moža, s katerim je imela štiri otroke, se je po vojni poročila s slikarjem Francetom Miheličem. V tem času se je povsem posvetila prevajanju in pisanju. Pisala je romane, drame, komedije, novele, ter zgodbe za otroke in mladino. Poleg tega je bila urednica in predsednica Društva slovenskih pisateljev (DSP) ter predsednica Slovenskega centra Pen, tako da se je uveljavila tudi v mednarodnih krogih.
Večino pripovednih del, zlasti romanov, je napisala od konca 50. do začetka 70. let minulega stoletja. V svojih delih je tematizira predvsem življenje v meščanskih družinah in življenje žensk. Med pomembnejšimi romani so Plamen ali dim (v treh delih) in zgodovinska romana Tujec v Emoni in Cesta dveh cesarjev. Med mladimi pa je še vedno priljubljena pripoved Pridi, mili moj Ariel.
Veliko je tudi prevajala. V slovenski jezik je prelila romane Walterja Scotta, Thomasa Manna ter Paula Sartra. Za prevod romana Williama Faulknerja Svetloba v avgustu leta 1963 je kot prva prejela Sovretovo nagrado.
Leta 1950 je prejela Prešernovo nagrado za dramo Ogenj in pepel, leta 1983 pa je bila nagrajena za življenjsko delo. Umrla je leta 1985.
Leta 2005, v času 71. svetovnega kongresa mednarodnega PEN na Bledu, so ji v spomin pred hišo DSP in centrom Pen postavili kip, delo Draga Tršarja.
Pred 10 leti, ob njeni 100. obletnici rojstva, ji je Alenka Puhar posvetila monografijo, podnaslovljeno Družinska slika z gospo. V obsežno delo je vključila pričevanja in eseje 17 avtorjev ter ga dopolnila z dokumenti in bogatim naborom slikovnega gradiva. Tedaj je Alenka Puhar poudarila, da je bila Mira Mihelič "najbolj popularna pisateljica svoje dobe". Ob 100. obletnici je pod okriljem Slovenskega centra Pen potekal tudi simpozij o njeni dramatiki z naslovom Svet brez sovraštva.
Po Miri Mihelič se imenuje tudi nagrada mira, ki jo od leta 2013 podeljujejo ženski odbor Slovenskega centra Pen Mira za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebnostne drže.