Pred 130 leti se je rodil filozof in esejist Walter Benjamin

Ukvarjal se je predvsem z estetiko in položajem umetnosti v modernem svetu. Vplival je na neomarksistično estetiko, teorijo množične kulture in sodobno teorijo umetnosti.

Rodil se je v Berlinu v premožni judovski družini. Pri 20. letih se je vpisal na univerzo Alberta Ludwiga v Freiburgu, a se je po koncu semestra vrnil v Berlin, kjer je študij filozofije nadaljeval na Humboldtovi univerzi.

Leta 1914 je začel prevajati dela francoskega pesnika Charlesa Baudelaira. Naslednje leto se je preselil v München, kjer je nadaljeval študij na tamkajšnji Univerzi Ludwiga Maximilliana. Leta 1917 so ga premestili na Univerzo v Bernu, kjer je naslednje leto spoznal marksista Ernsta Blocha in Doro Sophie Pollak, s katero se je kasneje tudi poročil.

Leta 1919 je doktoriral z literarnozgodovinskim delom Pojem umetnostne kritike v nemški romantiki. Leta 1921 je objavil spis Kritika nasilja (Zur Kritik der Gewalt). V tem času je spoznal nemško-ameriškega političnega filozofa in klasika Lea Straussa.

Leta 1923, ko je bil ustanovljen Inštitut za socialne raziskave, ki je kasneje postal središče zahodno marksistične Frankfurtske šole, je objavil analizo Baudelairovega dela pod naslovom Charles Baudelaire, Tableaux Parisiens. V tistem času se je seznanil s Theodorom Adornom in se spoprijateljil z Georgom Lukacsom.

Leta 1924 je na italijanskem otoku Capri pisal delo Izvor nemške tragedije (Ursprung des deutschen Trauerspiels), naslednje leto je Goethejeva univerza v Frankfurtu zavrnila njegovo delo in prošnjo za položaj profesorja.

Leta 1926 je začel redno pisati za časopisa Frankfurter Zeitung in Die Literarische Welt, v naslednjem letu je začel pisati delo Arkadni projekt (Das Passagen-Werk). Leta 1928 je objavil deli Enosmerna ulica in Izvor nemške tragedije.

Leta 1933 je emigriral v Francijo. Leta 1940 je napisal delo Filozofsko-zgodovinske teze (Über den Begriff der Geschichte), istega leta je zaradi strahu pred izročitvijo na špansko-francoski meji naredil samomor.

Pri Beletrini je leta 2016 izšla knjiga Usoda in značaj: spisi, proza, fragmenti, ki združuje izbor Benjaminovih spisov. Kot je tedaj povedal urednik zbirke Koda in eden od prevajalcev dela Aleš Šteger, Benjamin velja za kontradiktornega misleca, ki se je spogledoval z judovskim izročilom in kabalistično mislijo, obenem pa je izhajal iz meščanskega okolja in pripadal levičarskim intelektualcem.

V slovenskem prevodu je dostopno še delo Enosmerna ulica, ki je leta 2002 izšlo pri Študentski založbi.