Koroški Slovenci ostali brez magistrskega študija slavistike na celovški univerzi

Za koroške Slovence ukinitev magistrskega študija slovenistke velik udarec

Vodilni predstavnik pobude Slovenski konsenz za ustavne pravice (Skup), odvetnik Rudi Vouk je za STA opozoril, da odločitev o ukinitvi magistrskega študija slavistike na celovški univerzi za manjšino pomeni precejšen udarec že na sami simbolni ravni, hkrati pa v sebi "ob ravnodušnosti pristojnih oblasti" avstrijske Koroške skriva nevarnost nadaljnjega razvoja, ki bi lahko škodoval koroškim Slovencem.

"Začne se z univerzo, je premalo zanimanja, ukinemo študij", potem lahko sledijo še vse druge stopnje, dokler ne pristanemo pri uradnem jeziku in celotni dvojezični šolski ponudbi, saj slovenska manjšina postaja vedno manjša, je posvaril Vouk. Kot je še dejal, obstaja tudi nevarnost, da bo zaradi ukinitve magistrskega študija v Celovcu posledično manj zanimanja tudi za sam univerzitetni študij slavistike.

Kot je še dodal, je do odločitve prišlo v obdobju, ko tudi nemško govoreča javnost spoznava, da manjšina kratko malo potrebuje možnost celovitega izobraževanja v slovenščini na vseh ravneh, in ko si koroški Slovenci prizadevajo, da to dolžnost uzakoni novi manjšinski zakon za področje šolstva, priprava katerega sicer stoji že več let. K dvojezični deželi, kot je avstrijska Koroška, po oceni Vouka spada tudi, da ponuja znanstveno obravnavo drugega deželnega jezika.

Poslanka v avstrijskem parlamentu Olga Voglauer (Zeleni) je bila v odzivu kritična. Po njenih besedah je ukinitev magistrskega študija slavistike v Celovcu "žalitev brez primere in v diametralnem nasprotju z logiko zaščite narodne skupnosti".

"Vsi ponovno tiščijo glavo v pesek, ne da bi pomislili na posledice za slovenščino na (avstrijskem) Koroškem, ki je že sedaj močno potisnjena na rob", je zapisala v sporočilu za javnost in dodala, da je "simbolika v vsakem primeru pogubna, učinki, če ne bo spremembe odločitve, pa precej katastrofalni". Zavzela se je za rešitve, ki bi prinesle privlačne študijske pogoje na univerzi v Celovcu. "Odločevalci se očitno niti približno ne zavedajo političnih in praktičnih posledic te odločitve" je še menila.

Za magistrski študij slavistike na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu le malo zanimanja

Na univerzi Alpe Jadran v Celovcu so za STA pojasnili, da je odločitev o ukinitvi magistrskega študija slavistike v sedanji obliki posledica upada števila študentov magistrskega študija slavistike. Njihovo število se je skozi leta nenehno zmanjševalo in na koncu približalo ničli. Bodo pa tisti, ki so že vpisani, lahko nadaljevali magistrski študije. Zatrdili so tudi, da bodo na univerzi v Celovcu še naprej izvajali dodiplomski študij slavistike.

"Očitno (magistrski) študij (slavistike) ni zanimal nikogar - tudi ne znotraj narodne skupnosti. Pred odločitvijo o ukinitvi študija so potekali intenzivni pogovori z avstrijskim ministrstvom za izobraževanje, znanost in raziskave ter tudi s predstavniki narodne skupnosti, a vprašanja pomanjkanja študentov ni bilo mogoče rešiti," so še pojasnili na celovški univerzi in dodali, da so "v očeh ministrstva študentje žal osnova za financiranje študija". Na vprašanje, ali je odločitev o ukinitvi magistrskega študija slovenistike dokončna, so na univerzi odgovorili, da je bil magistrski študij slavistike v sedanji obliki ukinjen v skladu s pogodbo z avstrijskim ministrstvom za izobraževanje, znanost in raziskave za obdobje od leta 2022 do 2024.

Ob tem so izpostavili še novi magistrski študij Čezmejne študije, ki se osredinja na slovanske jezike in kulture in bo navedbah celovške univerze bistveno širil perspektive diplomantov, saj naj bi prinesel jezikovno in transkulturno izkušene strokovnjake, ki bi lahko bili uspešni v podjetjih, kulturnem sektorju in nevladnih organizacijah tako v Avstriji kot v večjem delu slovanskega prostora.

Tako Vouk kot Voglauer sta v odzivu opozorila, da je bila odločitev o ukinitvi magistrskega študija slavistike sprejeta brez vsakega pogovora z manjšino in brez politične razprave. Vouk je glede utemeljitve univerze, da je premalo študentov za ta študij, dejal, da je to težava, a opozoril, da je bilo njihovo število pred nekaj leti "še kar visoko" in da lahko hitro pride do spremembe. Po njegovih besedah gre za načelno vprašanje, da mora biti na avstrijskem Koroškem ponujena možnost študija slovenščine na vseh ravneh. Težava je, "da nas je vedno manj", je še dejal, a opozoril, da bi si morala celovška univerza dodatno prizadevati, da postane študij slavistike atraktivnejši.

Prav celovška univerza si je po besedah Vouka v preteklih desetletjih dejansko prizadevala za interese slovenske manjšine in bila vedno v prvi vrsti pri prizadevanjih za pravice koroških Slovencev. "Ravno zaradi tega je ta odločitev tem bolj boleča in nerazumljiva," je še menil Vouk.

Slovenija za dolgoročno krepitev slovenščine na Univerzi Alpe Jadran v Celovcu

V uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so se v odzivu zavzeli za dolgoročno krepitev slovenščine na celovški univerzi in opozorili, da se tudi z ustreznim urejanjem visokošolskega vprašanja, ki omogoča stalni in kakovostni študij slovenščine, skrbi za ogroženo slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem.

"Potrebno je posvečati ustrezno pozornost jezikovnemu izobraževanju pripadnikov slovenske avtohtone narodne skupnosti in jim tako nuditi možnost izobraževanja v materinščini od jasli do univerze, prav tako pa je potrebno zagotavljati zadostne in izobražene dvojezične kadre, ki bodo lahko kos izzivom in potrebam dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem," so zapisali v odzivu.

Na uradu so še poudarili, da je glavna skrb namenjena ohranjanju in razvijanju študija slovenistike na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu kot tudi na Univerzi Karla Franca v Gradcu in Univerzi na Dunaju.

Predsednik republike Borut Pahor, ki se je prav v ponedeljek mudil na delovnem obisku na avstrijskem Koroške, je prav tako izrazil zaskrbljenost zaradi ukinitve študija slovenistike na magistrski ravni na celovški univerzi in se zavzel, da bi čim prej našli rešitev za ponovno uvedbo tega študija.