V Arboretumu Volčji Potok drevi premiera obnovljenega filma Ne čakaj na maj

František Čap (1913-1972) je v obdobju, ko se je slovenski film postopoma profesionaliziral in prisegal na umetniško sporočilnost, v domače kinodvorane vnesel smeh. Pokazal je, kaj pomenita obrtniško tekoče izdelovanje filmov in sproščeno ustvarjanje, so zapisali v Slovenski kinoteki. Kot so spomnili, je režiser češkega rodu v Sloveniji posnel nekaj koprodukcij in pet celovečercev, med njimi nepozabni komediji Vesna (1953) in pričujoči film Ne čakaj na maj, ob katerih so rasle generacije in ki sta danes, ko mineva 50 let od režiserjeve smrti, del slovenskega kolektivnega spomina.

Slovenska kinoteka je film digitizirala in digitalno restavrirala lani, in sicer v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS, SFC in postprodukcijsko hišo Iridium Film. Kot izvorni material so uporabili original negativ in negativ tona, ki ju hrani filmski arhiv. Digitizacijo slike in njeno digitalno obdelavo je opravilo podjetje Iridium Film. Zvok so digitizirali v podjetju L'Immagine Ritrovata v Bologni, obdelavo zvoka pa je izvedlo podjetje Studio Ritem. Pri projektu sta kot strokovnjaka za področje filmske slike sodelovala direktorja fotografije Rado Likon in Radovan Čok. Projekt je koordiniral Kinotekin konservator-restavrator Timotej Lah, so pojasnili v kinoteki.

Čapu so zaradi uspešnih, gledljivih in dobro izdelanih filmov večkrat očitali lahkotnost, tujost in populistične težnje, še zlasti pri uspešni komediji Vesna, njegovem prvem filmu, ki ga je posnel v Sloveniji oz. za slovenskega producenta.

Romantična pripoved o fantih, ki se pripravljajo na maturo in poskušajo zapeljati profesorjevo hčer Vesno, je bila tako odmevna, da je Čap štiri leta pozneje posnel še nadaljevanje Ne čakaj na maj. V nadaljevanju so maturanti iz Vesne že študenti. Med zimskimi počitnicami se skupaj odpravijo v gorski hotel. Film odlikujejo odlična igra, duhoviti zapleti in topel humor. Posnetki padalske akcije s fanti, ki padajo z neba, so bili za tiste čase spektakularni, zabava s plesom in glasbenimi nastopi, polna prikritih hrepenenj, pa je bila za slovensko kinematografijo, ki je v tistem času izpostavljala vojne teme, prava osvežitev, so še zapisali v kinoteki.

Vesno si je premierno ogledalo skoraj 95.000 gledalcev in sodi med najbolj gledane slovenske filme, Ne čakaj na maj, ki se včasih pojavlja pod naslovom Vesna II, pa več kot 83.600 gledalcev. Po tem filmu je Čap kljub napetosti, ki jo je do njega vzpostavil slovenski kulturni prostor, ohranil ugledno mesto v slovenski kinematografiji.

Bosna film ga je angažiral za melodramo Vrata ostanejo odprta (1959), v katerem je odkril filmsko zvezdo Mileno Dravić. Pred smrtjo je Čap pri nas režiral še vohunsko-akcijski film iz obdobja nemške okupacije X 25 javlja (1960) in v Piranu posneto komedijo Naš avto (1960). Piranu, kjer je pokopan, je posvetil svoj zadnji kratki film Piran (1965).

"Umrl je osamljen in pozabljen," so zapisali v kinoteki in dodali, da so "njegovi filmi pomembne mojstrovine takratnega časa, ki nas nagovarjajo še danes. Sodijo med konstitutivne stebre slovenskega filma". Kot so napovedali, bo kmalu pripravljena tudi digitalno obnovljena različica filma Vesna, ki jo bodo predstavili na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

V sklopu Filmskih večerov v Arboretumu bodo do 26. avgusta zavrteli 17 filmov. Na programu, ki ga pripravljajo v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale oz. Mestnim kinom Domžale, bodo julija na ogled med drugim filmi, kot so Thor: Ljubezen in grom, ki ga podpisuje novozelandski režiser Taika Waititi, Top Gun: Maverick in komična drama Eurosa Lyna Sanski konj, je objavljeno na spletni strani arboretuma.