misliV Strunjanu postavljena bronasta skulptura Mirsada Begića Ohraniti sanje
Strunjan, 22. julija - V parku obmorskega zdraviliškega centra v Strunjanu je postavljena bronasta skulptura Mirsada Begića Ohraniti sanje. Strunjanska postavitev je del istoimenskega ciklusa, za katerega je Begić leta 2000 prejel nagrado Prešernovega sklada. Skulptura v bronu, za katero je odlitke izdelal Borut Kamšek, sodi med največje projekte v Sloveniji.
"Osrednji simbolni element obsežne prostorske kompozicije, sestavljene iz več kiparskih elementov, je motiv čolna na večni poti med tostranstvom in onostranstvom. Okrog čolna, polnega amfor, so razporejene pokončne totemske vertikale, ki v svojem spodnjem delu - simbolno, s kupom knjig - opozarjajo na vrednoto znanja. Na vrhovih stoji čuvajska figura, ki ponazarja k soncu dvigajočega se egipčanskega boga Horusa. Iz amfore se dviga in vije vinska trta, ki simbolizira življenje in daje upanje," je o skulpturi zapisal direktor Galerije Božidar Jakac Goran Milovanović.
Mirsad Begić je slovenski javnosti znan predvsem kot izjemen portretist. Upodobil je številne pomembne osebnosti, med drugim Primoža Trubarja, Franceta Prešerna, Franceta Kralja, Jožeta Plečnika, Ivana Hribarja in druge. Najbolj prepričljiv je po Milovanovićevih besedah v izvedbah javne plastike, kjer upodobitev v čim večji meri sintetizira z njegovo značilno avtorsko poetiko.
Kot primere je Milovanović navedel južna stranska vrata ljubljanske stolnice, kjer je upodobil ljubljanske škofe 20. stoletja, kompozicijo, posvečeno Jožetu Tisnikarju v Slovenj Gradcu in kip Borisa Pahorja, kozmopolita s pokončno držo, ki koraka čez park Tivoli v Ljubljani.
Kipar je od konca 70. let vse do danes razvijal avtorsko prepoznaven umetniški opus, dominantno izrazit v treh med seboj prepletajočih in razvijajočih se ciklih: Paleolitska zgodba, Zgodba za vse in najobsežnejšem Ohraniti sanje.
Prav projekt Ohraniti sanje, ki je doživel celovito prostorsko postavitev v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 1999, je bil izhodiščna točka v bronu izvedene monumentalne kiparske postavitve, danes umeščene v zdraviliški kompleks v Strunjanu, je še poudaril Milovanović.
Skulpturo so prvič na ogled javnosti postavili v četrtek. Slovesnosti se je udeležil tudi kipar Begić, delo pa je predstavil Milovanović.
Termam Krka je skulpturo je z namenom javne izpostavitve iz svojih umetniških depojev ponudila novomeška tovarna zdravil Krka, sicer njena lastnica, v kateri so, kot piše v sporočilu za javnost, Park Talasa Strunjan prepoznali kot idealno mesto za njen novi dom.
Kipar Mirsad Begić, rojen leta 1953 v kraju Glamoč v Bosni in Hercegovini, je po srednji umetniški šoli v Sarajevu, kiparstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomiral je leta 1979 pri Dragu Tršarju, pri katerem je leta 1986 končal tudi specialistični študij.
Sodi med najizrazitejše in najbolj lirične predstavnike mladega slovenskega kiparstva, t. i. kiparstva čutnega inkarnata, ki se je razvilo v 80. letih 20. stoletja. Je avtor številnih javnih plastik in ambientalnih postavitev.
Njegova eksistencialna skulptura temelji na študiju starih kultur, ki so se ga že v londonskih muzejih dotaknile globlje kot sočasno, na minimalizmu sloneče kiparstvo. Begićev značilni motivni svet je od konca 70. let 20. stoletja zavezan kultu mrtvih, posmrtnim domovanjem in opustelim krajinam, ki jih naseljujejo z vrvmi ovita, mumificirana telesa, lobanje, čolni z brodarji, stražarji spominov, nemi opazovalci in krilati angeli. Prehajanje življenja v onostranstvo spremlja od prazgodovine prek egipčanske in keltske kulture pa vse do tragičnih balkanskih vojn.