Čezmejni festival sodobne umetnosti ponovno tudi v Sloveniji

Z osrednjo temo želi letošnji festival, ki že drugič zapored poteka tudi v Sloveniji, nagovoriti različne vidike praznine - praznega prostora -, notranje izpraznjenosti in odmaknjenosti.

Namen letošnjega festivala, ki se po dveh okrnjenih izvedbah zaradi pandemije covida-19 letos vrača v polni obliki, je preseči praznino v obmejnem prostoru, ustvariti nov prostor za čezmejno umetniško ustvarjanje in vzbuditi nov občutek povezanosti in sosedstva. V desetih festivalskih dneh se bodo na različnih lokacijah zvrstili številni brezplačni umetniški dogodki, od koncertov, razstav, branj, predstav do performansov.

Poseben poudarek je letos na projektu na tromeji, ki v luči trenutnih perečih razmer sredi Evrope na različne načine pozicionira čezmejno in v ospredje postavlja združevalno ter premagovalno funkcijo umetnosti.

Kot je za STA dejala predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša Susanne Weitlaner, je namen festivala, da pokaže, da se lahko tudi v krajih na podeželju "dogaja visoka umetnost" in v njih ni nič manj kulture kot v mestih. Letos bodo festival uradno odprli nocoj v Pavlovi hiši v Potrni, kjer je tudi sedež omenjenega društva, krovne organizacije štajerskih Slovencev. Na kratkem sprehodu do Pavlove hiše bo obiskovalce spremljala avstrijska glasbena skupina Masala Brass Kollektiv.

Pred tem bodo pri stari carinarnici v Gornji Radgoni odprli razstavo Sledi avtorjev Verene Gotthardt, Marka Lipuša, Tanje Prušnik in Karla Vouka, ki se ukvarja s prisilno deportacijo koroških Slovencev pred 80 leti, ter na Mostu prijateljstva med Gornjo Radgono in Radgono razstavo Uroša Acmana, Julie Cimafiejeve, Petra Koštruna, Markao Lipuša, Lene Trichtel in Karla Zena Brez meja?, ki so jo ob 30-letnici diplomatskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo spomladi odprli v graški Mestni hiši.

Poleg tega je na programu prvega festivalskega dne v Pavlovi hiši še predstavitev umetniških instalacij Yael Wisznicki Levi in Karla Vouka ter otvoritveni koncert Nikolaja Efendija, koroškega Slovenca, ki živi na Dunaju.

Težišče letošnjega festivala je sicer na aktualni tematiki, Ukrajini, saj je eden od ciljev festivala, da te teme vključi v svoj program in z njimi nagovori ljudi, je še povedala Susanne Weitlaner.

Deset festivalskih dni je običajno dobro obiskanih, med obiskovalci pa je največ Avstrijcev, a je cilj festivala tudi, da bi v kar največji meri pritegnil ljudi z obmejnega območja med Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo, tako tiste, ki se zanimajo za umetnost, kot tudi tiste, ki doslej to zanje še ni veljalo. Tudi zaradi tega so letos vsa vabila na dogodke pripravili v kar štirih jezikih, poleg slovenščine in nemščine še v madžarščini in angleščini. Trojezična je tudi spletna stran https://hochsommer.art, na kateri je na voljo celoten program festivala.

Hochsommer so prvič pripravili leta 2017, ko se je osem umetniških iniciativ iz jugovzhodne avstrijske Štajerske in južne Gradiščanske prvič združilo pod skupnim imenom Hochsommer ter poenotilo in združilo razstave, ki so potekale istočasno med poletjem.