Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

KRALJ ROPOTAJOČIH DUHOV - ZGODBA O ODRAŠČANJU, VPETA V KONKRETEN ZGODOVINSKI ČAS IN PROSTOR

Kralj ropotajočih duhov je roman o odraščanju, popularni glasbi in prvih ljubeznih. Knjiga je svojevrstna pripoved z roba, ki je zdaj že dolgo središče sodobnega sveta. Roman je nastal kot nadgradnja scenarija za film Sladke sanje, ki je prejel zlato palmo na filmskem festivalu v Valencii, so o romanu zapisali pri založi Goga.

Zgodba o odraščanju, vpeta v konkreten zgodovinski čas in prostor. Zmes bizarnega, komičnega in žalostnega. Roman se prebere na dušek, so ocenili na Radiu Študent. Roman, ki bo gotovo zaživel med bralci; tako med generacijami, ki so še vzklikale "Za domovino s Titom naprej", kot tudi med mlajšimi - predvsem zaradi berljivosti in humorja, nekoliko ekscentričnih oseb in situacij, je o Kralju ropotajočih duhov zapisala kritičarka Gaja Kos.

Miha Mazzini (1961, Kranj) je pisatelj, avtor priročnikov za računalniške navdušence in filmski režiser. Njegove kratke zgodbe so uvrščene v več antologij. Napisal je dvajset literarnih del in zanje prejel več nagrad, med njimi kresnika, zlato ptico in ameriško nagrado pushcart. Za ustvarjanje na področju filma je prejel nagrado CIRCOM za najboljši evropski televizijski film.

Knjiga Kralj ropotajočih duhov je najprej izšla pri Beletrini leta 2001.

VSE OD PREJ - IZBOR PESMI METE KUŠAR OB NJENI SEDEMDESETLETNICI ROJSTVA

Antologija Vse od prej je izbor pesmi iz šestih pesniških zbirk Mete Kušar in je posvečena njeni sedemdesetletnici.

Ustvarjalna moč Mete Kušar vre iz srca; in srce diktira passepartout - hojo povsod, interes za vse, ker je vse, kar je in kar zaznava, eno, za katero smo odgovorni, ker skupaj tvori življenje v tisočkrat tisočerih oblikah in načinih. Jasna in strašna so njena opozorila; k preobrazbi naših življenj se pride predvsem s pomočjo srca, ki tvori del nas samih, del, ki ne prisiljuje z načrtovanjem ali namero, temveč dopušča biti in se vrisuje v širši načrt univerzuma, so zapisali pri Mladinski knjigi.

Meta Kušar (1952) je diplomirala iz slovenskega, hrvaškega ter srbskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prejela je Schwentnerjevo nagrado, za knjigo Kaj je poetično ali ura ilegale je dobila Rožančevo nagrado, za zbirko Vrt pa Veronikino nagrado. Ustanovila je glasbeno-literarno gledališče Prestol poezije. V Sodobnosti je objavljala intervjuje, ki so pozneje izšli v knjigi Intervju.

FINSKE VRAGOLIJE MED NEBOM IN ZEMLJO - NERODNI ANGEL VARUH

Angelu novincu Sulu Auvinenu so v raju pravkar naložili prvo nalogo: bedeti mora nad Aarom Korhonenom. Pred kratkim upokojeni brezskrbni štiridesetletnik se zdi Sulu mala malica. Nebeško varovanje pa se izkaže za težko službo in naenkrat gre Aaru vse narobe, nanj se kopiči nesreča za nesrečo. Že kaže, da bo šlo dobesedno vse k hudiču. Bo nerodni angel varuh lahko kos zlodeju, so o romanu, ki ga je prevedla Julija Potrč Šavli, zapisali pri Mladinski knjigi.

Arto Paasilinna (1942-2018) je bil dolga leta novinar, pri triintridesetih pa je novinarski poklic obesil na klin in napisal roman Zajčje leto, ki je čez noč postal uspešnica. Roman je bil preveden v vrsto tujih jezikov, bil nagrajen na Finskem in v tujini, po njem so posneli tudi film. Zajčje leto je bilo v slovenščini natisnjeno petkrat in velja za avtorjevo najbolj priljubljeno delo tudi v Sloveniji.

Zabavni finski pisatelj Arto Paasilinna navdušuje slovenske bralce že od izida Gozda obešenih lisic leta 1985. Doslej je v slovenščini izšlo kar štirinajst njegovih knjig, med zadnjimi Ladjar z lepimi stopali, Najboljša vas na svetu in Gromska strela!

Tudi druge njegove knjige, ki jih odlikuje lahkoten pripovedni tok in nezgrešljivi humor, s katerim avtor opisuje prigode svojih nenavadnih junakov, so hitro našle pot do širokega kroga bralcev: Gozd obešenih lisic, Tuleči mlinar, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Prikupna struparka, Ladjar z lepimi stopali, Najboljša vas na svetu...

Za svoja dela je prejel več finskih in mednarodnih literarnih nagrad, veliko njegovih romanov je bilo predelanih v filme in gledališke igre. Paasilinna je nedvomno eden najbolj priljubljenih in prevajanih finskih pisateljev v Sloveniji.