Emine Sevgi Özdamar prejemnica letošnje Büchnerjeve nagrade

"Z Emine Sevgi Özdamar je Nemška akademija za jezik in književnost odlikovala izjemno avtorico, ki ji nemški jezik in književnost dolgujeta nova obzorja, teme in visoko poetičen zven," je v utemeljitvi zapisala žirija, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je še menila žirija, so neobičajni literarni slogovni prijem ter načini govora, ki jih je navdihnil turški jezik, značilnost besedil, ki poleg intimnih osebnih izkušenj razgrinjajo široko panoramo nemško-turške zgodovine, od prve svetovne vojne do danes.

Avtorica je v prvem odzivu povedala, da je zanjo nagrada nepričakovana. "Vedno si presenečen, tudi pri drugih nagradah. Nenadoma dobiš klic," je povedala za dpa. Dodala je, da nagrade ne razme kot predčasno darilo za svoj skorajšnji rojstni dan. "Niti pomislila nisem na to," je povedala pisateljica, igralka in gledališka režiserka, ki bo v sredo dopolnila 76 let. Trenutno se mudi na turški obali ob Egejskem morju.

Emine Sevgi Özdamar sicer že več kot tri desetletja s svojimi romani, kratkimi zgodbami in dramami bogati nemško literarno sceno. Avtorica živi v Turčiji in nemški prestolnici Berlin.

Ena njenih najbolj znanih knjig je roman Das Leben ist eine Karawanserei: hat zwei Türen, aus einer kam ich rein, aus der anderen ging ich raus (Življenje je karavansaraj: Ima dvoje vrat, skozi ena sem vstopila in skozi druga izstopila). Za odlomek iz tega romana je 1991 prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Knjiga je, tako kot njeno nadaljevanje Die Brücke vom Goldenen Horn (Most iz Zlatega roga) iz leta 1998 in Seltsame Sterne starren zur Erde (Čudne zvezde, ki strmijo na Zemljo) iz leta 2003, avtobiografska. Vsi trije romani so navdušili literarno kritiko. To velja tudi za avtoričino najnovejše delo Ein von Schatten begrenzter Raum (S sencami razmejen prostor), ki je izšlo lani in je bilo nominirano za nagrado Leipziškega knjižnega sejma. V slovenščino njena dela, kot je razvidno iz Cobissa, še niso bila prevedena.

Emine Sevgi Özdamar se je rodila 10. avgusta 1946 v mestu Malatya na vzhodu Turčije. Odraščala je v Istanbulu in Bursi na severozahodu države. Leta 1965 je prvič prišla v takratni zahodni del Berlina. Po vojaškem udaru v Turčiji leta 1971 se je vrnila v Berlin. Pisati je začela v Nemčiji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Nemška akademija za jezik in književnost Büchnerjevo nagrado od leta 1951 podeljuje pisateljem, ki pišejo v nemščini. Med dosedanjimi nagrajenci so tudi Max Frisch (1958), Günter Grass (1965) in Heinrich Böll (1967) ter nazadnje Terezia Mora, Lukas Bärfuss, Elke Erb in Clemens J. Setz.