Skici - povezovalca in promotorja slovenske kulture in umetnosti v tujini

So pa na ministrstvu za kulturo za STA potrdili, da preučujejo možnosti za okrepitev tovrstnega delovanje v tujini. Ob tem so dodali, da se zavzemajo za krepitev delovanja kulturnih centrov kot podporo mednarodnemu sodelovanju in mednarodni uveljavitvi slovenskih institucij ter ustvarjalcev.

Obe Skici, ki sta sicer skupni projekt ministrstva za kulturo ter zunanjega ministrstva, po oceni ministrstva skozi številne samostojne projekte kot tudi z vključevanjem v prepoznavne festivale in druge referenčne kulturne dogodke uspešno zagotavljata ustrezno vidnost slovenskih umetnic in umetnikov ter ustanov v kulturnem prostoru v Avstriji in Nemčiji.

Obe Skici sta tudi članici Nacionalnih kulturnih inštitutov Evropske unije (EUNIC).

Na Dunaju Skica deluje že desetletje

Skica na Dunaju je svoja vrata odprla 17. januarja 2012. To je bila tudi prva Skica, ki jo je Slovenija odprla v tujini. Že takrat je bilo napovedano, da naj bi Skica postala model za druga evropska kulturna in znanstvena središča v drugih evropskih prestolnicah, kot so Berlin, Pariz in London.

Sedanji vodja Skice Dunaj Arih je za STA poudaril, da so letos dejavnosti Skice vezane na 150-letnico rojstva Jožeta Plečnika, promocijo slovenske literature v luči priprav na gostovanje na frankfurtskem knjižnem sejmu prihodnje leto ter glasbene dogodke ob 100-letnici jazza na Slovenskem.

V Dunajskem arhitekturnem centru je bila tako med 29. junijem in 28. julijem na ogled fotografska razstava z naslovom Družbeni prostori - Jože Plečnik v Ljubljani kanadskega fotografa Geoffreya Jamesa, ki bo novembra postavljena tudi v Unescovih prostorih v Parizu. Do odprtja razstave je izšla tudi nemška izdaje stripa Plečnik, avtorjev Blaža Vurnika in Zorana Smiljaniča.

Oktobra Skica Dunaj načrtuje tudi posvet mladih slovenskih in avstrijskih arhitekturnih birojev o novih praksah v arhitekturi, prav tako pa tečejo pogovori o izvedbi monodrame Mojster, ki naj bi nastala v koprodukciji Mestnega gledališča ljubljanskega in dunajskega Burgtheatra.

Velik del jesensko-zimskih aktivnosti bo v znamenju promocije slovenske literature. Na Dunaju, v Gradcu in Salzburgu se bodo z nemškimi prevodi svojih del med drugim predstavili Drago Jančar, Goran Vojnovič, Anja Zag Golob, Miha Mazzini, Ana Pepelnik in Ana Marwan.

V luči 100-letnice jazza na Slovenskem bo na Dunaju tudi koncert Nikole Matošiča in Just Friends Quartet. Načrtovan je tudi
koncert Vite Mavrič ter adventni koncert Komornega pevskega zbora Akademije za glasbo. Na enem največjih showcase festivalov v Evropi pa se bodo predstavile tri mlade slovenske glasbene skupine.

Slovenski umetniki se bodo ob podpori dunajske Skice udeležili tudi nekaterih pomembnejših festivalov in sejmov, kot so Vienna Design Week, Vienna Contemporary, Blockheide Leuchtet in Steirischer Herbst.

Zelo bogat in raznolik program berlinske Skice

Po bližnjem Dunaju je Slovenija v tisoč kilometrov oddaljenem Berlinu novo Skico odprla 29. novembra 2016.

"Dobre vezi z nemškimi partnerji - to je eden od naših poglavitnih ciljev, saj le tako, da smo v programu eminentnih institucij in festivalov, prodremo do lokalne publike," je za STA povedala vodja Skice Berlin Saša Šavel Burkart.

Skica Berlin je med drugim sodelovala na Berlin Design Week, kjer sta se na skupinski razstavi na Ku'dammu predstavila slovenska oblikovalca David Tavčar in Nikolaj Salaj, na Humboldtovi univerzi pa je v sodelovanju z Institute Francais in Javno agencijo za knjigo (JAK) gostila Renato Salecl. V Leipzigu je soorganizirala postavitev avtomata poezije s slovensko poezijo in organizirala performans v nemški prestolnici živeče slovenske umetnice Neomi Veberič.

Sodelovala je tudi na festivalu Babylon Europa, kamor so povabili Vaska Atanasovskega z bendom. Znotraj EUNIC Berlin pa je Skica ob francoskem predsedovanju Svetu EU sodelovala pri skupinski mednarodni razstavi Nature Future, in sicer s fotografinjo Vanjo Bučan, ki je bila postavljena v berlinskem parku Britzer Garten.

Skica Berlin je podprla tudi manjše projekte, kamor sodi tudi berlinski projekt Tomaža Groma, ki je v nemško prestolnico povabil še Zlatka Kavčiča in Sama Kutina.

Julija je Skica Berlin v Dresdnu sodelovala pri postavitvi skulpture Cyanometer intermedijskega umetnika Martina Briclja Barage.

Številne dogodke, večinoma v sodelovanju z nemškimi partnerji, Skica Berlin pripravlja tudi do konca letošnjega leta. Med drugim nastop Aleša Štegra na festivalu literature Literaturfestival v Berlinu ter pianista Marka Črnčecna na berlinskem jazz festivalu My Unique Jazz festival.

Na pobudo Skice Berlin in v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom bo oktobra na festivalu Leipzig Dok letos v fokusu slovenski animirani film, kjer se bosta med drugimi predstavila Špela Čadež in Leon Vidmar, producentka Tina Smrekar pa je povabljena v žirijo za animirani film. Špela Čadež se bo na predlog in s podporo Skice Berlin udeležila še Festivala za animacijo v Berlinu.

Skica Berlin bo jeseni sodelovala s sejmom sodobne umetnosti Positions Berlin. Podprla bo tako galerijo Ravnikar Gallery za sodelovanje na sejmu kot projekt Skica in Positions - predstavitev umetnic in umetnikov, absolventov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, kjer se bodo v sekciji Academy na sejmu s prodajno razstavo del predstavili Miha Males, Ana Janež, Špela Šedivy in Ines Matos.

Skica Berlin novembra soorganizira še mednarodni simpozij in razstavo o Jožetu Plečniku ter decembrski nastop sopranistke Nike Gorič. Zadnji mesec v letu bo berlinska Skica sodelovala pri pripravi večera slovenske poezije. Sodelujejo tudi s festivalom Schamrock v Münchnu.

Za prihodnje leto Skica Berlin načrtuje sodelovanje pri kar nekaj večjih projektih, kot so razstava obdobja romantike v Sloveniji v Frankfurtu, Dnevi slovenske kulture v Berlinu ter predstavitev slovenskih filmov na festivalih v Wiesbadnu in Leipzigu.

85.000 evrov letos za delovanje Skice

Tako Skica Dunaj kot Skica Berlin imata na voljo enako vsoto proračunskih sredstev - za letos je predvidenih po 85.000 evrov, ki so namenjeni kritju programskih stroškov delovanja posamezne institucije.

Po besedah vodje Skice Dunaj Aljaža Ariha ta sredstva zadostujejo za redno delovanje dunajske Skice, ne pa tudi za večje projekte, za katere morajo od ministrstva za kulturo pridobiti dodatna sredstva.

Saše Šavel Burkart ob tem še dodaja, da podpira odpiranje novih Skic, saj vsaka promocija slovenske kulture in umetnosti v obliki Skic po njeni oceni pomeni bolj osredotočeno, podprto in sistematično promocijo, ki je nadvse pomembna za promocijo kulturne diplomacije.