misliMineva štirideset let od smrti švedske igralke Ingrid Bergman
Stockholm, 29. avgusta - Mineva štirideset let od smrti švedske igralke Ingrid Bergman. Zaslovela je z naravno lepoto in igro, ki je bila daleč od glamurja in izumetničenosti igralk iz 30. let minulega stoletja. Svetovno slavo je dosegla z vlogo Ise Lund v filmu Casablanca, v katerem je zaigrala skupaj s Humphreyjem Bogartom.
Ingrid Bergman se je rodila 29. avgusta 1915 v Stockholmu na Švedskem. Že v mladosti je izgubila starša, zato so zanjo skrbeli sorodniki. Z osemnajstimi se je vpisala na Kraljevo igralsko akademiji, vendar jo je zaradi igranja v filmih predčasno zapustila. Prvo vlogo je dobila v filmu Most menihov (Munkbrogreven) režiserja Edvina Adolphsona. Nato je začela snemati za Švedsko filmsko industrijo (Svenskfilmindustri). Mednarodno slavo si je pridobila s svojim šestim filmom Intermezzo, a Love Story.
Njene švedske filme so opazili tudi v Hollywoodu, kamor jo je povabil filmski producent David Selznick. Iz nje je hotel narediti hollywoodsko zvezdo, začenši s spremembo imena, čemur se je uprla.
Po vrnitvi na Švedsko je posnela film Noč v juliju (Juninatten). Ker je bila druga svetovna vojna na vrhuncu, jo je Selznick povabil v ZDA. V naslednjih osmih letih je igrala v številnih filmih, vključno s filmoma Casablanca Michaela Curtiza (1942) in Plinska svetilka (Gaslight) Georgea Cukorja (1944), za katerega je dobila prvega oskarja.
Leta 1949 je z Robertom Rossellinijem snemala film Stromboli. V tem času se je med njima spletla ljubezenska romanca, ki je pripeljala do tega, da se je ločila od prvega moža Pettra Lindstroma in zaradi škandala, ki je ob tem izbruhnil - med drugim ji je senat prepovedal še kdaj stopiti na ameriška tla -, za več let zapustila ZDA. V naslednjih petih letih je z Rossellinijem posnela še štiri filme, med njimi Potovanje v Italijo (Viaggio in Italia).
Po ločitvi od Rossellinija leta 1956 so ji v studiih 20th Century Fox ponudili vlogo v filmu Anastasia, ki so ga snemali v Veliki Britaniji. Kritiki so bili nad njim navdušeni, igralka pa je zanj prejela svojega drugega oskarja.
Leta 1957 je v Parizu z Jeanom Renoirom snemala film Helena in njeni možje (Elena et les hommes). Tu je tudi spoznala Larsa Schmidta, s katerim se je poročila leta 1958. V naslednjih letih se je pojavljala tako v številnih filmih kot v TV produkcijah in igrah.
Leta 1972 je senat spremenil svoje mnenje in igralka se je lahko vrnila v ZDA. Leta 1973 so odkrili, da ima raka na dojki. Po operaciji je še naprej neumorno delala in le malo ljudi je vedelo za njeno bolezen. Leta 1974 je denimo igrala v znamenitem filmu Umor v Orient Expresu (Murder on the Orient Express), za katerega je dobila tretjega oskarja.
Njen zadnji film je bil Jesenska sonata (Autumn Sonata) Ingmarja Bergmana leta 1976, v katerem je nastopila s hčerjo Isabello Rossellini. Zanj je prejela nominacijo za oskarja. Umrla je na svoj rojstni dan leta 1982 v Londonu.