Koliščarska vas pri Igu bo obiskovalca popeljala nazaj v prazgodovinno

Projekt obsega Interpretacijski center v središču Iga, povezovalno pot do kolišč in koliščarsko vas. V koliščarski vasi, kjer bo prikazano življenje v 3. tisočletju pr.n.št, bodo ogledu namenjene tri kolibe, ki stojijo ob obali umetnega jezerca. Vanje je možno vstopiti po leseni poti na kolih, ki se nadaljuje v krožno pot okoli ojezerenega območja. Dve kolibi, ki ne bosta izgotovljeni in stojita na močvirnatem travniku, pa bosta namenjeni le zunanjemu ogledu, je za STA povedala Maja Zupančič z Občine Ig.

Pri gradnji kolib so po njenih besedah sicer pri konstrukciji morali slediti sodobnim standardom gradnje, pri njihovem videzu pa so se trudili za čim večjo avtentičnost. Kolibe so tako krite s slamo, njihove stene pa obdane s prepletom trstičja, zamazanim z blatom in slamo. V kolibah bodo predstavljene raznovrstne dejavnosti, kot so lončarstvo, nabiranje in gojenje rastlin, metalurgija, živinoreja, lov in ribolov. V jezeru pa bo privezana kopija deblaka.

Lokacija je s svojo lego na sotočju rečic že naravno zaščitena, da pa obiskovalci ne bi povzročali škode, razmišljajo o tem, da bi ponujali le vodene oglede. Prav tako se z ustreznimi službami že dogovarjajo glede varovanja, je še povedala sogovornica.

Domačini z dediščino koliščarjev živijo že od prvih odkritij

Domačini na Igu z dediščino koliščarjev živijo že od prvih odkritij, pa je za STA povedal ižanski župan Janez Cimperman. Domačini so vsako leto skupaj z arheologi izkopavali na barju, izkopanine so bila razstavljene v mladinskem domu in v šoli.

Pomena koliščarske dediščine so začeli zavedati zelo zgodaj in po vpisu dveh spomeniških območji prazgodovinskih kolišč na Ljubljanske barju kot del transnacionalnega serijskega vpisa 111 območji v šestih alpskih državah so tudi spremenili občinski grb. Močvirski tulipan in čopastega ponirka so zamenjale tri koliščarske kolibe in heraldična roža, ki izvira s pečata plemičev z Ižanskega gradu.

Tudi o gradnji rekonstrukcije koliščarskih kolib v naravni velikosti so po njegovih besedah začeli razmišljati že veliko pred vpisom na Unescov seznam, že ko so leta 2003 začeli z izdelavo novega občinskega prostorskega reda. Izbrana je bila lokacija ob sotočju Želimeljščice in Iščice, ki je bila, kot je poudaril župan, sprejemljiva za vse, tako arheologe kot naravovarstvenike in tudi spomeniškovarstveno službo. Rekonstrukcije koliščarskih kolib se namreč nahajajo zunaj vplivnega območja na Unescov seznam vpisanih kolišč.

Ko so bila kolišča vpisana na Unescov seznam, so vedeli, da bo potrebno nekaj narediti. Leta 2012 je bil sprejet nov prostorski red z omenjeno lokacijo za koliščarsko vas, leta 2016 je ministrstvo za kulturo zagotovilo sredstva v višini milijon evrov, sledila je izbira partnerjev projekta - Geografskega inštituta Antona Melika in Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje - izdelava finančne konstrukcije, izbira arhitektov preko javnega razpisa in "zgodba je začela dobivati neko obliko", je povedal župan.

Načrte tako za Interpretacijski center kot za koliščarsko vas so izdelali v Ateljeju Ostan Pavlin. Interpretacijski center so začeli graditi konec leta 2019 in gradnjo zaključili leta 2021. Gradnja koliščarske vasi pa je bila s finančnega vidika zahtevnejša, saj so epidemiji covida-19 sledile podražitve. Izgradnja koliščarske vasi bo tako stala 900.000 evrov. Kot je povedal župan, so morali tudi kar dvakrat ponoviti razpis za izvajalca gradbenih del. Repliko koliščarske vasi so začeli graditi konec leta 2021.

Dediščina koliščarjev ni le stvar Ižancev

Projekt Interpretacija biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč, kot poudarja župan, ni le stvar ižanske lokalne skupnosti, ampak vseh barjanskih občin, vključno z mestom Ljubljana. Meni, da če ne bo prišlo do prave sinergije, "zadeva ne bo funkcionirala". Projekt pa je zanimiv tudi širše, za celotno Slovenijo in preko njenih meja, je povedal župan in ob tem opozoril na turiste, ki hodijo po poteh Unescove dediščine in ki jim doslej niso imeli kaj pokazati.

Vsebine po besedah Maje Zupančič snujejo partnerji projekta. Na razstavi v Interpretacijskem centru bosta predstavljeni tako arheološka dediščina kot biotska raznovrstnosti Ljubljanskega barja, pri čemer se bodo vsebine prepletale. Ob povezovalni poti, ki bo hkrati tudi učna pot, pa bodo večinoma predstavljene vsebine, povezane z naravo.

Nekaj eksponatov bodo za razstavo v Interpretacijskem centru posodili muzeji, bo pa denimo na njej med drugim mogoče videti maketo Ljubljanskega barja, na katero bodo projicirane različne vsebine. Da bo vse skupaj nekoliko bolj interaktivno, načrtujejo tudi razne naloge za obiskovalce.