Narodna galerija posebno pozornost namenja osebam z demenco

Svetovna zdravstvena organizacija že leta opozarja, da je demenca ena od največjih težav današnje družbe. Ker živimo dlje in bolj stresno kot kadarkoli prej, bo oseb z demenco v prihodnosti še veliko več kot trenutnih 55 milijonov, ki so jih leta 2020 zabeležili pri Svetovni Alzheimer organizaciji.

Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice, je za STA poudarila, da je najboljše orožje v boju z demenco preventivna skrb za dobro telesno in duševno ravnovesje.

Ob tem v interdisciplinarnih skupinah za demenco vse bolj poudarjajo učinkovitost umetnosti. Po besedah Žive Rogelj, vodje izobraževanja in animacije v Narodni galeriji, ima likovna umetnost - ob glasbi in plesu - prav tako pozitivne učinke. Umetnost in ustvarjalnost pomagata osebam z demenco, da lažje izrazijo svoja občutja, saj likovno ustvarjanje angažira drugo področje možganov od tistega, ki ga uporabljamo za govor. Obenem je prednost tudi v tem, da ustvarjalnost ni odvisna od spomina, pravzaprav ustvarjalni procesi spodbujajo in prikličejo spomin. Ob tem je poudarila, da ustvarjalnost lahko razumemo kot drugačen način komuniciranja. "Likovno ustvarjanje pomaga pri razvoju kognitivnih zmožnosti, kot so ohranjanje zbranosti in pozornosti, saj se udeleženci globoko osredotočijo na postavljene naloge in postanejo bolj čuječi in pomirjeni."

Narodna galerija, demenci prijazna točka

Pri Spominčici želijo z mrežo demenci prijaznih točk, kjer so zaposleni usposobljeni za pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem, ozaveščati in spodbujati h gradnji bolj vključujoče družbe. Narodna galerija se je mreži priključila leta 2019, tudi ob naklonjenosti vodilnega slovenskega nevrologa Zvezdana Pirtoška, ki je večkrat vodil po zbirki Narodne galerije, ter v sodelovanju s slovenskim društvom za nevroznanost Sinapsa, s katerimi so pripravili vrsto predavanj in razvijali različne pristope za osebe z demenco.

Pri snovanju programov so se zgledovali po programu Meet Me newyorškega muzeja MoMA, ki temelji na vodenem ogledu in pogovoru o umetninah, ki na koncu vključujejo tudi opcijsko likovno dejavnost. Vodeni ogledi so osebam z demenco in njihovim svojcem ob predhodni najavi dostopni tudi v Narodni galeriji. "Vodstva so krajša in bolj usmerjena k spodbujanju njihovih občutij in obujanju spominov," je povedala Živa Rogelj. "Komunikacija temelji na tem, da so obiskovalci med ogledom aktivni opazovalci umetnin in angažirani za deljenje svojih zgodb in mnenj", je dodala Kaja Cajhen, sodelavka v oddelku za izobraževanje in animacijo.

Po krajšem ogledu umetnin lahko na željo skupine ali posameznika organizirajo likovno delavnico, ki jo sicer toplo priporočajo. "Zanimivo je, kako se jim skozi ustvarjalni proces spremeni izraz na obrazu. Začne se z zadržanim, vase zaprtim izrazom. Proti koncu se začnejo odpirati. Odpirajo se tudi njihovi spomini, občutki lagodja, sproščenosti in miru", je povedala Živa Rogelj. Ker so tekom večletnega sodelovanja s Spominčico in izpopolnjevanja znanja o demenci pri Narodni galeriji spoznali, da obisk galerije osebam z demenco lahko povzroči nepotrebna tesnobna občutja, saj jih nova okolja begajo, so svoje likovne delavnice prilagodili in tako z likovnimi pedagogi občasno obiščejo domove in centre za starostnike.

V času covida-19 so v Narodni galeriji za osebe z demenco pripravili videoposnetke z likovnimi namigi za ustvarjanje doma in pobarvanke, ki so brezplačno dostopne na njihovi spletni strani. Zaradi omejitev so morali na splet prestaviti tudi Alzheimer cafeje, o katerih je Štefanija L. Zlobec povedala, da so "oblika druženja, namenjena svojcem in ostalim, ki jih to zanima, da v bolj sproščenem vzdušju v prisotnosti strokovnjakov s področja demence in članov Spominčice povedo o svojih težavah". V Narodni galeriji si prizadevajo, da bi jih v prihodnosti organizirali tako prek spleta kot v živo.

Likovna umetnost v domovih za starejše

Desetletno tradicijo Alzheimer cafejev so pri Spominčici začeli v Domu starejših občanov Fužine, kjer so organizirali tudi prvi Sprehod za spomin, ki odslej tudi v Sloveniji poteka na svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, 21. septembra. Katarina Zajec, socialna delavka Doma Fužine, je za STA povedala, da na sprehodu za spomin sodelujejo tudi osebe z demenco, za katere imajo v fužinskem domu prilagojeno bivalno enoto. V skladu s konceptom dela na enoti za stanovalce z demenco med drugim pripravljajo krajše, posamezniku prilagojene likovne delavnice, ki poleg ostalih aktivnosti izboljšujejo njihovo psihofizično počutje. Poleg osebja doma se v duhu medgeneracijskega povezovanja osebam z demenco in drugim stanovalcem doma posvečajo tudi člani CAF - središča druženja in aktivnosti za starejše. "To so mlajši, še zelo vitalni upokojenci, ki imajo družbi še veliko za ponuditi," je v pogovoru povedala vodja centra Monika Šparl in dodala, da so člani CAF redni obiskovalci Narodne galerije.

Tako v Domu starejših občanov Fužine kot v Narodni galeriji posvečajo veliko pozornosti iskanju orodij, s katerimi lahko umetnost terapevtsko deluje na osebe z demenco in jim osmisli dan. Kljub temu, da se v Sloveniji veliko posameznikov in kolektivov zelo trudi, da bi osebam z demenco omogočili dostojno življenje in njihovim svojcem zagotovili čim večjo podporo, je na nacionalni ravni še veliko prostora za izboljšave.

Pomanjkljiva oskrba za osebe z demenco in njihove svojce

V Sloveniji dnevne centre za Alzheimerjeve bolnike nadomeščajo centri v domovih za starostnike, med katere sodi tudi center v Fužinah. Po mnenju Štefanije L. Zlobec bi poleg omenjenih Alzheimer centrov potrebovali še učno in informacijsko bazo ter sistemsko urejeno pomoč na domu za osebe z demenco.

Zadnji dan avgusta smo v Sloveniji dobili prvi nacionalni svet za demenco, ki ga bodo sestavljali odločevalci, strokovnjaki s področja demence in Spominčica kot zagovornica svojcev. Po besedah predsednice Spominčice z interdisciplinarno delovno skupino strokovnjakov trenutno največ energije usmerjajo v to, da bi država sprejela Strategijo za obvladovanje demence, za katero verjamejo, da je eden od najpomembnejših dokumentov, ki "dokazuje, da se država aktivno spopada z demenco". Smo namreč ena redkih evropskih držav, ki tega dokumenta še ni potrdila, podobno kot zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi bil lahko v pomoč svojcem in osebam z demenco, ki bivajo doma.