misliBogdan Čobal v UGM Studiu s premislekom o analognem in digitalnem
Maribor, 9. septembra - V UGM Studiu danes odpirajo razstavo slikarja, grafika, pedagoga in teoretika Bogdana Čobala. Ta se ob svojem 80. jubileju predstavlja z grafičnim opusom in skozenj premišljuje o razlikah med dvema ustvarjalnima svetovoma - analognim in digitalnim, sporočajo iz Umetnostne galerije Maribor (UGM).
Bogdan Čobal se ob tej priložnosti vrača k svojim grafičnim začetkom, litografijam, s katerimi se je javnosti prvič predstavil leta 1967 prav v mariborskem Razstavnem salonu Rotovž, katerega naslednik je UGM Studio.
Takrat je takoj doživel opazen uspeh. "Avtor šteje med prve, ki so se v našem prostoru posvetili raziskovanju računalniške grafike, zato ni naključje, da je svoje zgodnje grafike digitaliziral in jih računalniško spreminjal ter iz množice opcij sestavljal kompleksne nove palimpseste. Avtor na poglobljen, a zabaven način primerja izbrana svetova in se sprašuje o razlikah in potencialih dveh ustvarjalnih principov od materialnih specifik samega ustvarjalnega procesa do percepcije in simbolne vrednosti grafike," pojasnjujejo v UGM.
"Za razliko od litografije, kjer je potrebno litografski kamen dokončno definirati z grafičnimi postopki, poznejše intervencije pa so omejene, nove digitalne vizualizacije, ki so nadgrajevale ali razgrajevale osnovni grafični zapis, ponujajo neskončne možnosti intervencij. Razstava v svoji zasnovi sooči dva svetova, dva tehnološka postopka: litografijo in možnostjo, ki jo nudijo računalniška orodja," dodaja umetnik Bogdan Čobal.
Na razstavi z naslovom Analogno 1968 - Digitalno 2022, ki bo odprta do 22. oktobra, bodo na ogled nove računalniško generirane aplikacije ter litografije ciklov Zlom gibanja, Onemeli vitraji, Žejna zemlja in V jedru, ki jih je avtor prvič razstavil v 60. letih. Te so nastale pod idejnimi izhodišči novinarja in publicista Jogija Ramačarake, kot jih razlaga v knjigi Filozofija joge in orientalski okultizem.
Bogdan Čobal, rojen leta 1942 v Zrenjaninu v Srbiji, sodi med vidnejše likovne umetnike druge polovice 20. stoletja v Sloveniji. Njegov opus sestavljajo grafike v tehnikah globokega in ploskega tiska, računalniška grafika in slikarska dela v akrilu in olju na platnu.
V raziskovanju in ustvarjanju se posveča problemom součinkovanja prostora, svetlobe in barve. Ukvarja se tako s prostorom na sliki kot s prostorom, v katerem so razstavljena njegova dela. Svoje razstave z računalniško simulacijo zasnuje sam, s čimer tudi razstavni prostor postane njegovo umetniško delo, izpostavljajo v UGM.