Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Ljubljana, 24. septembra - Pri založbi UMco so izdali delo Marcela Štefančiča, jr. Kaj ne vidite, da gorimo!: Eseji o neoliberalnem krematoriju in smrti podnebja, pri mariborski založbi Litera pa povesti Brede Mulec Vaški godec. Pri Založbi Fran je izšla knjiga Tanje Badalič Volk z naslovom Sledi mesečine.
KAJ NE VIDITE, DA GORIMO! - NOVI ŠTEFANČIČEVI ESEJI, TOKRAT NA TEMO KATAKLIZME
Štefančičeva najnovejša esejistična knjiga Kaj ne vidite, da gorimo! je eruditski premislek o podnebnih spremembah in urgentnosti njihovega radikalnega reševanja, ki jih predstavi v kompleksni družbeni perspektivi, so zapisali pri založbi.
"To je najbolj radikalna, celo revolucionarna Marcelova knjiga. Najbolj črni scenarij so le utopistične želje. 2050 je bilo včeraj. Danes je ... pogorišče. Dobesedno...," pa je zapisal Boštjan Videmšek, avtor knjige Plan B.
Avtor v eseju Dobrodošli v letu 2050 med drugim zapiše: "Ste videli, kako je gorel Kras? Zdaj izgleda kot ground zero. Kot da ga je udarila in opustošila apokaliptična katastrofa. Ni kaj, Kras je doživel svojo II. svetovno vojno(...). A Kras je odlična metafora sodobnega sveta, našega planeta, ki potrebuje ponovno izgradnjo - apokaliptična katastrofa se je že zgodila. Prav res, svet izgleda natanko tako, kot da je ravnokar preživel II. svetovno vojno. Nekaj ekstremnega. Popolni vihar ekstremnosti. Ali kot pravijo: najhujše se je že zgodilo. Strašne posledice podnebnih sprememb so tu."
Marcel štefančič, jr. je filmski kritik in esejist ter avtor stotih knjig, ki se raztezajo od teorije in zgodovine slovenskega ter svetovnega filma, do družbeno angažiranih esejističnih knjig, ki se jim je posvetil v zadnjem obdobju. Za esejistični knjigi Kdor prej umre, bo dlje mrtev in Ivan Cankar: eseji o največjem (2019) je prejel Rožančevo nagrado, za zbirke esejev Zakaj si življenje zasluži, da ga izgubimo, Hitler: kako je preživel, Črna knjiga kapitalizma in Slovenski sen pa je bil zanjo nominiran.
VAŠKI GODEC - LITERARIZIRANO IZROČILO ŠTAJERSKE
"Povestim" Brede Mulec bi lahko rekli tudi literarizirano izročilo krajev Dupleka, Vurberga, Ciglenc, Sv. Martina... ob Dravi. So neke vrste štajerska pripovedna kulturna dediščina, je zapisal Tone Partljič.
Vsaka od desetih povesti pripoveduje tudi o mitih, zgodovini, starih poročilih, o posebnih ljudeh v preteklih stoletjih, nekatere segajo vse do včerajšnjega dne. Že posamezni naslovi so povedni, kakor Vojska bo, Pozabljeni dupleški mlini, Čarovnice, Bolezni reši nas, o, gospod, Kvartopirci.
Skupaj z resničnimi ljudmi s priimki in imeni, ki jih zvečine ni več na svetu, se skozi obravnavano prozo sprehajajo zmaj, Kresnik, pesjanarji, celo mongolski bojevnik Atila. Opaziti je, da je avtorica brskala po arhivih, starih časopisih, zgodovinskih knjigah in člankih, vsekakor pa je obogatitev tudi njeno osebno vzpodbujanje domačinov, da so pripovedovali je še zapisal Partljič.
Breda Mulec, rojena v Mariboru, je magistrirala na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in na Fakulteti za politične znanosti, pravo in javno administracijo v Atenah ter doktorirala na ljubljanski pravni fakulteti. Med drugim se je ukvarjala z manjšinsko problematiko. Je avtorica številnih strokovnih člankov in dveh znanstvenih monografij. V prostem času piše tudi literaturo, med drugim tudi otroške pravljice.
SLEDI MESEČINE - KNJIGA, POSTAVLJENA V TOPLINO NARAVE
"Odpreti knjigo Sledi mesečine pomeni odpreti skrivni prehod v magične in obenem pomirjujoče dimenzije narave ter globine lastne duševnosti. Pomeni podariti si nekaj minut spokojnosti in topline, ne glede na to, koliko smo stari," so knjigo opisali pri založbi.
Avtoričino besedišče je elegantno, slikovito in poetično. Knjigo krasijo avtoričine ilustracije, ki so v popolni harmoniji z besedilom. Kar se spreminja, je predvsem barva neba, ki variira od temno modre do vijolične. Prav tako pa se na vsaki risbi srečamo z drugo gozdno živaljo, je v spremni besedi zapisala Maja Smotlak.
Tanja Badalič Volk, rojena v Šempetru pri Gorici, je doktorirala na področju primerjalnih študijev idej in kultur. Raziskovalno se ukvarja z literarno recepcijo avtoric, kritičnimi animalističnimi študijami in ekokritiko. Piše krajša literarna besedila in pesmi z ekološko ter etično tematiko, v katerih narava in živali zavzemajo osrednje mesto. Svoja dela tudi ilustrira, pri tem se poslužuje mešane tehnike - akvarela, tuša, tempere, svinčnika in barvic.