Ob 30-letnici umetnikove smrti na dražbo redka Baconova dela

Bacon je kot najstnik pobegnil v Pariz, da bi se izognil šoli in avtoritarnemu, homofobnemu očetu. Po tem kratkem obisku francoske prestolnice se je dve leti pozneje vrnil v mesto in se navdušil nad deli Picassa, Rodina, Degasa in Moneta. Pozneje je povedal, da si je ob ogledu Picassovih del v znameniti galeriji Paula Rosenberga rekel, da bo tudi sam poskusil slikati.

Čeprav je v Londonu postal notranji oblikovalec, je bil to po pisanju spletnega portala The Guardian začetek Baconovega vseživljenjskega odnosa do francoske prestolnice. Tja se je pogosto vračal in tam si je tudi uredil studio v okrožju Marais, kjer je živel več kot desetletje, od leta 1975 do 1987.

Ob 30-letnici umetnikove smrti, Bacon je umrl 28. oktobra 1992, se je eden najbolj gorečih zbirateljev umetnikovih del, monaški filantrop Majid Boustany, odločil za prodajo nekaterih redkih predmetov, vključno s slikami, fotografijami in pismi.

Kot vrhunec dražbe spletni portal izpostavlja sliko Figure Crouching iz leta 1949, najzgodnejše ohranjeno delo iz Baconove serije ukrivljenih subjektov, ki jo je nadaljeval vse do 70. let minulega stoletja. Delo je ocenjeno na pet milijonov evrov.

Med 20 predmeti je tudi ročno vezena preproga iz časa, ko je Bacon delal kot notranji oblikovalec. Guillaume Mallecot, ki bo 24. oktobra nadzoroval dražbo za Sotheby's, je povedal, da je Bacon konec 20. in v začetku 30. let minulega stoletja zasnoval 20 preprog, od katerih naj bi jih bilo danes ohranjenih le sedem.

"Bacon kot notranji oblikovalec nam je danes le slabo poznan, poleg tega je ohranjenih zelo malo predmetov, ki jih je zasnoval v 30. letih minulega stoletja, zato ta preproga dodaja pridih čarobnosti," je za The Guardian povedal Mallecot.

Redkost je tudi slika iz 30. let Corner of the Studio, saj je Bacon večino svojih zgodnjih del uničil. Slika priča o Picassovem vplivu na umetnika.

Kot še piše spletni portal, je bil Bacon za časa svojega življenja enako skop pri podrobnostih o svojih zgodnjih letih. Cenzuriral je biografe in izločil podrobnosti, ki jih ni odobraval. Je pa priznal, da se ni imel za uspešnega umetnika, dokler ni dosegel priznanja v Franciji. "Če bo Francozom moje delo všeč, bom imel občutek, da mi je do neke mere uspelo," je povedal.

Retrospektiva v Grand Palais leta 1971 velja za vrhunec njegove kariere - edini živeči umetnik, ki je bil do takrat deležen te časti, je bil Picasso -, čeprav je dogodek zaznamoval samomor Baconovega sopotnika Georgea Dyerja dva dni pred odprtjem v pariškem hotelu, v katerem sta bivala.

"Vedno je mislil, da ga Angleži ne razumejo, da je sprejem v Parizu odločilen za njegovo kariero, da je to edini kraj, kjer lahko prepoznajo umetnika njegovega kalibra," je leta 2019 za Le Monde povedal Didier Ottinger, kustos Baconove razstave v Centru Pompidou tega leta.

Uspeh razstave v Grand Palais je Bacona spodbudil, da je leta 1974 kupil atelje na rue de Birague v Maraisu, ki ga je obdržal do leta 1987.

Kot še piše spletni portal, bodo vsi prihodki od prodaje namenjeni Boustanyjevi fundaciji Francis Bacon MB Art Foundation.