Igrano-dokumentarni film Skozi moje oči z zgodbo slikarja in fotografa Vena Pilona

"Pilon je bil eden redkih Slovencev, ki si je upal skočiti v tolmun življenja," je po današnji novinarski projekciji filma v Cankarjevem domu (CD) povedal Vrtačnik. Film so že prikazali v Pilonovi rojstni Ajdovščini, ker je po Vrtačnikovih besedah naletel na lep sprejem. "Ljudje so na Pilona vezani, ga poznajo," je povedal režiser in dodal, da so nekateri po projekciji tudi povedali, da niso poznali takšnega Pilona.

Vlogo Pilona v srednjih letih je odigral Robert Prebil. Kot je povedal za STA, je pri grajenju vloge v veliki meri uporabil lastne življenjske izkušnje. "Med drugim tudi kiparim, tako da mi je tudi ta proces ustvarjanja poznan," je pojasnil. Pilon mu je, "razen po velikem nosu", kot se je pošalil, blizu tudi po značaju.

"Tudi sam bi se težko celo življenje prepustil samo eni umetnosti, vedno iščem še drugje," je povedal in dodal, da se je tudi Pilon najprej posvečal slikarstvu, nato popolnoma presedlal na fotografijo in se na koncu srečal tudi s filmom, ko je pri snemanju prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji skrbel za sceno, opremo, kostume in masko.

Vesna Kuzmić, ki je zaigrala v vlogi Pilonove prijateljice, tržaške slikarke Leonor Fini v mladih letih, pa je povedala, da je Pilona do filma poznala predvsem kot slikarja. Dodala je, da se ji zdi dragoceno, da je ta film nastal.

Pri Slovenskem filmskem centru (SFC) so o filmu zapisali: "To je film o opazovalcu in Parizu ob prelomu stoletja, ko je v 20. letih postal epicenter sodobne umetnosti. Zbirališče prišlekov, ki so z vzhoda Evrope prihajali v prestolnico umetnosti, živeli v upanju na umetniško slavo ter med njegovimi boemi iskali svoj prostor, večinoma iz dneva v dan in iz rok v usta. Med njimi je bil tudi nadarjen, doma že uveljavljen in priznan slikar, Veno Pilon."

Atelje in bivališče je imel na bulvarju Montparnasse 75. Tu je srečeval Henryja Millerja, Maxa Ernsta, Ossipa Zadkina, Giorgia de Chirica, Rolanda Oudota in druge. Po prihodu v Pariz je skorajda prenehal slikati, prevzela pa ga je fotografija.

Ob Andreu Kerteszu, Henriju Cartier-Bressonu in Brassaiu je bil tudi začetnik reportažne fotografije, pozneje je ob boku Man Rayja, Christiana Schada, Laszla Moholy-Nagyja iskal lasten eksperimentalni izraz in svoj prostor znotraj te nove avantgardne estetike. Poroka ga je oddaljila od druženja z avantgardnimi montparnaškimi omizji, fotografija pa je postala vir zaslužka za preživetje družine. Fotografirati pa Pilon ni prenehal nikoli.

V filmu igrajo še Gaj Črnič, Barbara Žefran in Ivan Peternelj. Po režiserjevih besedah je bilo iskanje igralcev za rekonstruirane prizore, v katerih nastopajo Pilonovi slavni portretiranci Andre Lothe, Emmanuel Mane Katz, Walter Bianchi, Špelca Čopič in Pavla Lutman, svojevrsten izziv. Ker so znani iz Pilonovih portretov, je bila namreč karseda podobna fizionomija nuja, ter razlog za vrsto debitantov - Stanislava Glažarja, Alenko Babič, Petra Mikšo in Ano Lasič.

Avtorji so filmsko zgodbo pripravljali v tesnem sodelovanju s Pilonovo galerijo Ajdovščina. Direktorja fotografije sta Uroš Škorič-Škoro in Lea Aymard, montažerja Matjaž Jankovič in Vrtačnik, komponista glasbe Marko Brdnik in Uroš Rakovec. Producent filma je Zavod Film Horizont, koproducent RTV Slovenija, sofinancer SFC.

Slavnostna premiera ob prisotnosti filmske ekipe bo v petek v Kosovelovi dvorani CD v sklopu projekta Naši filmi doma, ki ga SFC organizira v sodelovanju s CD. Film bo v CD ponovno na ogled v ponedeljek, konec oktobra prihaja na redne kinematografske sporede.