Med Modernimi klasiki tudi roman o Bondu

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal urednik Aljoša Harlamov, je rdeča nit vseh besedil v Murakamijevi knjigi katastrofalni potres v mestu Kobe leta 1995, v katerem je umrlo 6400 ljudi. Protagonistov zgodb potres sicer ne prizadene neposredno, toda za vse pomeni točko preobrata v njihovih dosedanjih, povprečno vsakdanjih življenjih.

Knjigo je prevedel Domen Kavčič. Po njegovih besedah so kratke zgodbe pravo nasprotje Murakamijevemu romanu Uboj komturja, ki ga je prav tako prevedel. Roman obsega 1000 strani in ima, kot večina Murakamijevih del, prvoosebnega pripovedovalca. Šest kratkih zgodbah pa ima šest različnih tretjeosebnih pripovedovalcev. Med njimi so tudi ženski liki, kar prav tako ni značilno za pisatelja, pri katerem sicer prevladujejo prvoosebni moški pripovedovalci. Protagonisti zgodb so si med seboj zelo različni, tudi same zgodbe so slogovno precej raznolike, zato je bilo prevajanje precejšen izziv. Murakamijevo zbirko je Kavčič označil kot eno avtorjevih kakovostnejših del. Spremno besedo je prispevala Jožica Grgič.

Roman Marie NDiaye Moje je maščevanje je urednik Andrej Blatnik označil kot "zelo zanimivo, ampak zelo intrigantno, skrivnostno knjigo". V njej sta dva zelo dolga monološka vložka, napisana v posebni dikciji ljudi z motnjami v kognitivnih psihičnih procesih, kar je samo po sebi klicalo po nekoliko psihoanalitski spremni besedi, ki jo je zapisal Mladen Dolar. Prevod Suzane Koncut je Blatnik označil za "mojstrskega, tudi v skrajnih legah". "Tukaj je ena zelo prefinjena igra z jezikom, ki jo je odlično prelila v slovenščino," je dodal.

Gilles Principaux najame odvetnico Susane, da bi branila njegovo ženo, ki je ubila njune tri otroke. Namesto da bi se pripoved ukvarjala z zločinom, se osredotoči na negotov spomin odvetnice, ki v moškem nejasno prepoznava osebo iz osrednjega, tesnobnega, a skoraj popolnoma potlačenega dogodka iz svojega otroštva, so vsebino knjige povzeli pri založbi.

Suzana Koncut je povedala, da se skrivnost kaj se je zares zgodilo in čigavo je maščevanje, napovedano v naslovu, ne razkrije. Skrivnostnost je v romanu zgrajena na tem, da nikoli ne zapustimo pripovedne linije odvetnice, ki pa svoje vtise in razlage pripoveduje tako, da ni jasno, kaj je realnost in kaj domišljija, kar je tudi sicer značilno za pisateljičina dela.

Flemingov roman Moonraker, ki je bil objavljen leta 1955, je pisec spremne besede Marcel Štefančič označil za "knjigo trenutka". "V njej je vse: strah pred atomsko bombo in fašizem, knjiga je briljantna analiza vseh disfunkcij sodobnega kapitalizma".

Poslovnež Hugo Drax gradi vesoljsko plovilo, ki naj bi branilo Anglijo. Vendar Drax v resnici dela za Sovjetsko zvezo in Moonraker, čudež tehnike, ki naj bi povzročil jedrsko eksplozijo v Londonu, Draxu pa bi ta katastrofa prinesla še dobičke na borzi. Netipično za Flemingovo pisanje se ves roman dogaja v Angliji in natančno odslikuje strahove blokovskih spopadov v času hladne vojne, so zapisali pri Mladinski knjigi.

Kot je še povedal Štefančič, roman nima nič skupnega s filmom iz leta 1979 (Operacija vesolje), zgodba romana, ki je briljantna, je v seriji filmov o Bondu ostala popolnoma neizkoriščena. Knjigo je prevedla Maja Novak, ki je Flemingov slog označila kot precej izčiščen, tekoč in lepo berljiv slog, kar ga vsekakor uvršča med moderne klasike.