Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

IZGON - PUSTOLOVSKI MLADINSKI ROMAN O ČASU NASELITVE SLOVANOV NA OBMOČJU DANAŠNJE SLOVENIJE

Izgon je prvi roman v novi zgodovinski sagi Ognjeni trije Igorja Karlovška, ki ga med drugim poznamo po zbirki Ognjeno pleme. Napet pustolovski roman se odvija v času naselitve Slovanov na območju današnje Slovenije, pred nastankom Samove plemenske zveze in kneževine Karantanije. Zgodovinska dejstva (roman spremlja tudi spremna beseda zgodovinarja Mihe Poharja) se prepletajo z zgodbo o odraščanju, (prvi) ljubezni, iskanju svojega mesta v svetu in boju za obstanek, so o romanu zapisali pri založbi Miš in o vsebini zapisali: Slovanska plemena pod vodstvom Ognjena, poveljnika slovanske vojske, so se po dolgem potovanju z vzhoda končno ustalila ob sotočju obeh Sav. Družine so znova združene, zemljanke postavljene, proso posejano. Kupalo prinese novo ljubezen. Zaljubita se Ognjenov sin Plamen in Živa, hči poveljnikovega namestnika. A njuna ljubezen ni po volji Živinega očeta. V mlado ljubezen zarežejo pesti, smrt in izgon.

Igor Karlovšek (1958) je po poklicu odvetnik, a že več kot tri desetletja piše televizijske in filmske scenarije, radijske igre in romane. Za svoj mladinski roman Gimnazijec je 2005 prejel nagrado večernica. Piše o družbeno aktualnih stvareh, saj se kot odvetnik vseskozi srečuje z različnimi družbenimi problemi, z ljudmi, ki hodijo po robu, raznovrstnim kriminalom.

SREČA NA ČREPINJAH - OSVEŽENE ZBRANE NOVELE IN ČRTICE AVTORICE LJUBLJANSKEGA OBROBJA

Zbirka novel Sreča na črepinjah Gelč Jontes je prvič izšla leta 1943, med drugo svetovno vojno, v času kulturnega molka slovenskih ustvarjalcev, tokrat pa jo izšla v osveženi podobi in s spremno besedo zgodovinarke Mateje Ratej. O pisateljici Gelč Jontes je bilo do sedaj znanega relativno malo, saj je ostala spregledana, čeprav je bila nadarjena pisateljica ljubljanskega obrobja. Kot dodaja urednica Špelca Mrvar, so njene novele naletele na vzpodbudne časopisne ocene, uveljavljena literarna javnost pa jo je prezrla. Njenih besedil so se uredniki branili predvsem zaradi nazornih opisov značajev in delovanja ljudi s socialnega dna, ki se niso izogibali tematiziranju seksualnosti. Kot literarna ustvarjalka je torej ostala prezrta, stoječ na robu slovenske predvojne družbe. Tudi zato sso se želeli Gelč Jontes in njenemu ustvarjanju pokloniti s ponatisom zbirke Sreča na črepinjah, ki so jo jezikovno posodobili ter odpravili nekatere skladenjske in slogovne posebnosti. Posebna vrednost nove izdaje je tudi spremna beseda Mateje Ratej, ki je ustvarjanje Gelč Jontes zgodovinsko umestila in osvetlila nekatera dejstva iz pisateljičinega življenja, so zapisali pri založbi Beletrina.

Sreča na črepinjah prinaša enajstih novel in črtic, ki slikajo življenje v predmestju prestolnice na precej naturalističen način. Kot poudarja urednica Špelca Mrvar, sta iz njenih novel razvidna izreden dar za opazovanje in vživljanje v pripoved ter sociološko-kritičen pogled na stvarnost. Njeni literarni liki rišejo antropološko sliko življenja ljubljanskih predmestij v tridesetih letih 20. stoletja, živo prikazujejo podobe revščine in bednih razmer predmestnega vsakdana, v katerem boleče iskre upanja predstavljajo le posameznikova skrita, nikoli uresničena hrepenenja. Prav ta hrepenenja, ki so obsojena na propad, a jim liki vseeno sledijo, dajejo knjigi poseben žar, ki je živahen še po toliko pretečenih letih.

Pisateljica Angela Gelč Jontes (1906-1973) velja za nadarjeno avtorico ljubljanskega obrobja. Sama je v Ljubljani končala osnovno šolo in trgovski tečaj. Najprej se je zaposlila v odvetniški pisarni, nato v Kartonažni tovarni. Med drugo vojno je bila otroška negovalka, po vojni se je zaposlila v Državni založbi Slovenije. Med vojno, leta 1943, je, ne oziraje se na kulturni molk slovenskih ustvarjalcev, izdala zbrane novele in črtice v knjigi Sreča na črepinjah, ki jih je pred tem, kljub izjemni politični polarizaciji, objavljala tako v liberalnem Jutru kot v katoliškem Slovencu ter drugih publikacijah.

SKRINJICA SINJEGA MAKA - ZGODBA O BABIČINIH POTEH IN BESEDAH, KI SE IZGUBLJAJO, IN O DEDKOVI LJUBEZNI, KI OSTAJA

Na robu velikega mesta sta živela dedek in babica, obkrožena s polji pozabe in drobnega ptičjega petja. Čarovnica časa je krog njiju sadila nevidni vrt pozabljenja, ki se je raztezal vse tja do sinjega roba obzorja. Prav verjetno je, da se je dotikal vrhov gora Himalaje, kjer raste najlepši mak na svetu - tibetanski modri mak. Bolj sinji kot sinje nebo, sanjava vedrina spominčic in sinja modrina spomina. Prelepa zgodba o babičinih poteh in besedah, ki se izgubljajo, in o dedkovi ljubezni, ki ostaja. Pravljičnost se zrcali tudi v vrhunski, sveži ilustraciji.

Slovenska pesnica, pisateljica in dramatičarka Bina Štampe Žmavc (1951) je prejela vrsto nagrad: trikrat je prejela nagrado za izvirno radijsko igro, nagrajeno je bilo njeno lutkovno besedilo Ernica gosenica, za pesniško zbirko Živa hiša je prejela desetnico, njena knjiga devetih pravljic Cesar in roža pa je bila ovenčana tako z desetnico kot z večernico. Za svoj življenjski pesniški opus je leta 2018 prejela zlatnik poezije. Dvakrat je bila nagrajena tudi v tujini: v Varšavi je leta 2000 prejela prestižno nagrado Janusza Korczaka in leta 2004 nagrado Parole senza frontiere za pravljico Škrat s prevelikimi ušesi.