Mineva 80 let od smrti Hinka Smrekarja

Hinko Smrekar (1883-1942) je eden največjih pionirjev v zgodovini slovenske umetnosti: bil je med začetniki grafike in stripa pri nas, ustvaril je vrsto pravljičnih, ljudskih in fantastičnih prizorov, z ilustracijami za literarna dela je pomagal povzdigniti knjižno opremo na mednarodno raven, tenkočutno je ilustriral otroška dela.

Ustvaril je okoli 2000 del, med slovenskimi umetniki pa ima Smrekar največ avtoportretov in avtokarikatur. Bil je zelo priljubljen med ljudmi. Opisovali so ga kot vedno nasmejanega in dobrovoljnega, poleti oblečenega v kratke hlače in s slamnikom ter z nepogrešljivo sprehajalno palico. Med fašistično okupacijo Ljubljane je bil 1. oktobra 1942 ustreljen v Gramozni jami.

V Narodni galeriji so se Smrekarju poklonili s pregledno razstavo v dveh delih, ki je bila na ogled od julija 2021 do februarja 2022. Ob razstavi so izdali katalog, ki pa je že pošel. Ob obletnici umetnikove smrti javnosti predstavljajo katalog v angleškem jeziku. Obsega 768 strani in je namenjen strokovni in splošni mednarodni javnosti ter predstavlja daleč najobsežnejšo tujejezično publikacijo o Smrekarju. Pripravili so ga s podporo Fundacije Getty iz ZDA. V okviru njihove iniciative The Paper Project je bil poleg kataloga del sredstev namenjen pripravi spletne strani, posvečene umetniku.

Kot so zapisali v galeriji, angleški katalog in spletna stran predstavljata temeljno izhodišče za mednarodne raziskave umetnikovega dela in njegovo umeščanje v evropski ter svetovni kontekst.

Spletna stran Hinka Smrekarja je objavljena v slovenščini in angleščini. Na voljo je deset esejev o Smrekarjevem življenju, prijateljstvih in ustvarjanju, videoteka s predavanji in video-opisi njegovih del ter zbirka vsebin za mlade in šole. Posebej pomembna je galerija, kjer je predstavljenih več kot 250 Smrekarjevih del, med drugim karikature za zagrebški satirični list Koprive, celoten Slovanski tarok z opisi prizorov in protostrip Henrik Smrekar - črnovojnik.

Posebej izpostavljen je Smrekarjev cikel risb Zrcalo sveta, v katerem je že leta 1932 napovedal fašistično nasilje in opozarjal na lažne preroke miru, ki ponujajo odrešitev v materializmu, militarizmu, pritlehnosti, neresnicah in cinizmu.

Kot so še sporočili iz Narodne galerije, je spremljevalni projekt Hinko Smrekar, digitalna razstava na prostem, septembra tudi prejel 2. nagrado v kategoriji Digitalni projekti v prostoru na 11. nagradah WEBSI za digitalne dosežke. Enajst izbranih Smrekarjevih del se je na vsako polno minuto za deset sekund prikazalo na 24 digitalnih panelih na Slovenski cesti in Čopovi ulici.