V Slovenski kinoteki z nizom filmov ob obletnici snemalca Ivana Marinčka

Kot prvi bo danes na sporedu obzorniški prispevek Nov uspeh tehničnega oddelka, tonska aparatura iz leta 1945 o pionirskem delu inovatorja Rudija Omote. Sledila bo vojna drama o etičnih dilemah in spravi Trenutki odločitve iz leta 1955, pri kateri je Marinček ustvarjalno sodeloval z režiserjem Františkom Čapom.

V torek, 18. oktobra, bo najprej na ogled prispevek Novi obzornik slovenskih filmskih delavcev režiserjev Jožeta Bevca, Mirka Groblerja in Marinčka iz leta 1955. Sledil bo celovečerni omnibus v neorealističnem slogu Tri zgodbe, ki so ga leta 1955 režirali Jane Kavčič, Igor Pretnar in France Kosmač, Marinček pa je pri njem posnel epizodo v Kavčičevi režiji.

V torek, 25. oktobra, bodo zavrteli Kavčičevo Grenko sol iz leta 1966, zapis o solinah in življenju ter delu solinarjev, ter celovečerni film Franceta Štiglica Amandus iz istega leta, dramo o verski vojni, ki divja v zunanjem svetu in tudi v srcih ljudi.

Program filmov, pod katere je podpisan Marinček, bodo prikazali s 35-milimetrskih filmskih kopij, so sporočili iz kinoteke.

Marinček (1922-2020) je sodeloval pri več kot 160 kratkih in dolgometražnih filmih, igranih in dokumentarnih zapisih ter filmskih in televizijskih delih. Svoj prvi film je posnel nedolgo po osvoboditvi Jugoslavije in zadnjega nekaj let po osamosvojitvi Slovenije. Analogne in digitalne aparate za zapisovanje podob je držal v rokah vse do smrti. Kot so zapisali v kinoteki, je sodeloval pri pisanju stoletja slovenske zgodovine filma.

Kot direktor fotografije je bil nemalokrat "prvi". Po koncu 2. svetovne vojne je bil eden tistih, ki so posneli prve metre slovenskega filma in beležili prve trenutke svobode ter gradnjo nove države. Leta 1948 je posnel prvi slovenski celovečerni zvočni film Na svoji zemlji v Štigličevi režiji.

Bil je direktor fotografije pri prvem slovenskem kratkem barvnem filmu Ob žici okupirane Ljubljane, prvem slovenskem celovečernem barvnem filmu Srečno, Kekec!, ki ga je posnel Jože Gale, ter pri prvih dveh v Sloveniji posnetih filmih v širokem formatu: Štigličevem črno-belem Ne joči, Peter in njegovem barvnem Amandusu.

Za fotografijo v filmu Deveti krog, ki ga je prav tako režiral Štiglic, je na festivalu v Pulju prejel zlato areno. Kot direktor fotografije je sodeloval tudi pri jugoslovanskih filmih in koprodukcijah.

"Morda od celovečercev manj opazni, a izjemno dragoceni so številni kratki dokumentarno-informativni filmi in filmski obzorniki, posneti po letu 1945, ter drugi dokumentarni zapisi, ki so pomembni in edinstveni pričevalci naše zgodovine," so zapisali v kinoteki. Med temi po njihovem mnenju izstopa kratki dokumentarni film o mladinskih delovnih akcijah v letih po osvoboditvi Mladina gradi, pri katerem je bil Marinček eden najvidnejših snemalcev. Film iz leta 1946 je režiral Štiglic in je bil nagrajen na beneški Mostri.