V Galeriji Vžigalica tokrat poklon Pomurju
Ljubljana, 4. oktobra - V Galeriji Vžigalica bodo drevi odprli razstavo iz cikla Ljubljana se klanja Sloveniji z naslovom Pomurje. To je šesta postavitev iz cikla, s katerim poskušajo preseči delitve na centralno in periferno. Tokrat pozornost namenjajo specifiki umetniškega okolja Pomurja ter iniciativam z območja, zaznamovanega z zgodovinskim prepihom ravnice.
Razstava ponuja uvid v sodobno umetniško produkcijo zadnjih šestih let, brez tematskih, medijskih ali slogovnih omejitev. Pri izboru so se izogibali kuratorskemu "receptu", po katerem bi izbrali "zgolj nekaj paradnih predstavnikov, na katerih se gradi regionalna kulturna identiteta, pa tudi umetnikom, ki sicer izhajajo iz regije, vendar pretežno živijo oziroma delujejo drugod", je ob razstavi zapisal kustos Jani Pirnat.
Kot je poudaril, ustvarjalci Matjaž Geder, Cvetka Hojnik, Robert Jurak, Črtomir Just, Ferenc Kiraly, Matej Končan - Kleemar, Nataša Kos, Katja Pal, Jim Pavlica, Zdravko Pravdič in Društvo prekmurske pobude ONEJ, Gregor Purgaj, Mirko Rajnar in Eva Žula v Pomurju dejansko živijo in ustvarjajo ter od tam tudi kulturno učinkujejo.
Ob pripravi razstave se je v kratkem pregledu lokalne ustvarjalnosti "izpostavilo dejstvo, da je reka Mura močan simbol, vendar kot geografska ločnica ne predstavlja več močnega ločitvenega sindroma. In kljub začetni ideji o galerijski predstavitvi sodobne prekmurske umetnosti geografija ni vzdržala, kar je verjetno tudi posledica odprtosti meja EU. Širina pokrajine na obeh bregovih Mure ter njena kulturna in jezikovna pestrost se namreč kažejo tudi v prehodnosti umetniškega ustvarjanja med regijami in štirimi mejnimi državami", je pojasnil Pirnat.
Povezanost ustvarjalcev v regiji se kaže s spremljanjem produkcije drug drugega, vendar so istočasno lokalno razpršeni po zasebnih ustvarjalnih miljejih, delavnicah, pisarnah in ateljejih, od obeh Radgon do Goričkega, Murske Sobote, Ljutomera, Lendave. "Zgodovinski prepih panonske ravnice zaznamuje Pomurce, da se različnih ustvarjalnih angažmajev lotevajo z nekoliko rezerviranim, preudarnim premislekom, zaradi česar mnoga umetniška dela odlikujejo večplastnost, poglobljenost in intimna izpovednost," je pojasnil Pirnat.
Kot je poudaril, pri razstavi ne iščejo arhetipskih značilnosti regionalnih klišejev, ki bi skozi melanholijo, tragičnost, osamljenost ali minljivost tematizirali horizont, ravnino, pot, reko, njive, drevesa, štorklje, vaze, vasi in podobno. Po njegovem mnenju se sicer arhetipi pri nekaterih avtorjih neizogibno tudi kažejo, vendar niso nujno vezani na duha prostora.