misliMineva 130 let od rojstva pisatelja Iva Andrića
Travnik, 9. oktobra - Mineva 130 let od rojstva pisatelja Iva Andrića. Andrić sodi med tiste redke pisatelje v zgodovini jugoslovanskih književnosti, ki je še vsaj deset let pred svojo smrtjo dosegel za svoje pisateljsko delo vsa, tudi najvišja priznanja v domovini in največje mednarodno svetovno priznanje, ko so mu leta 1961 podelili Nobelovo nagrado.
Rodil se je hrvaškim staršem leta 1892 v Dolcu pri Travniku. Otroška leta je preživel v Višegradu ob reki Drini, maturiral v Sarajevu, študiral v Zagrebu, na Dunaju, v Krakovu, doktoriral v Gradcu. Bil je diplomat v Rimu, Bukarešti, Madridu, Ženevi in Berlinu, delal je v konzulatih v Marseillu in Parizu. Od leta 1920 je živel v Beogradu. Umrl je 13. marca 1975.
Začel je kot pesnik in nadaljeval kot prozaist. V mladostnem obdobju je napisal vrsto novel in kratkih zgodb. Njegova najbolj znana dela so o zgodovini Bosne: romani Most na Drini, Travniška kronika in Gospodična, pa tudi daljša pripoved Prekleto dvorišče. Po mnenju mnogih literarnih zgodovinarjev so njegova dela izvrsten prikaz "Orienta v Evropi", ki si ga lastijo Srbi, Hrvati in Bošnjaki, piše na spletni strani založbe Beletrina.
Bil je član Srbske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).
Andrć je bil prvi pisatelj iz kroga jugoslovanskih književnosti, ki je bil deležen Nobelove nagrade. A kot je v nekrologu iz Letopisa SAZU 1975 zapisal literarni zgodovinar Bratko Kreft, "sta pri tej nagradi enakovredno odločala umetniška vrednost Andrićevega pripovednega dela in ugled in vpliv njegove domovine SFRJ, ki ju ima v mednarodnem svetu".
Poleg teh dveh dejavnikov je bil po Kreftovih besedah "končno odločilen še eden: značaj, snov in vsebina večine njegovih del, ki je vendarle vzeta iz preteklosti in oblikovana in prikazovana tako, da ne more ne svetovnonazorsko ne politično razburjati bodi to ali drugo stran, čeprav njegovi glavni umetniški stvaritvi Na Drini most in Travniška kronika nista povsem apolitični".
Kot je med drugim še zapisal Kreft, je Andrić s svojim umetniškim delom eden najmočnejših zastopnikov kritičnega realizma v naših književnostih. "Svoje pripovedniško delo navezuje na najboljše tradicije srbskega in hrvaškega, pa tudi ruskega kritičnega realizma. Srbski in hrvaški pripovedni kritični realizem sta dosegla z najboljšimi Andrićevimi pripovednimi deli svojo klasično obliko. Posebnost Andrićevega realizma je v njegovi stvarnosti in premišljenosti. V njem je racionalno in čustveno v popolnem ravnovesju."
Ob obletnici pisateljevega rojstva te dni v Ljubljani pod okriljem srbskega veleposlaništva v Sloveniji in več drugih organizatorjev tudi poteka festival, ki se bo sklenil v ponedeljek z večerom dobitnikov Andrićeve nagrade v vili Zlatica.