Filmska kritika in filmsko-kritiške prakse v fokusu letošnje Jesenske filmske šole

Po besedah odgovorne urednice Ekrana Ane Šturm so program letošnje Jesenske filmske šole zasnovali "z željo po refleksiji poklica filmskega kritika, pa tudi časa, ki se zdi vsakršni vrsti kritike izrazito nenaklonjen. Na mednarodnem simpoziju se bomo spraševali, ali je kritika danes sploh še lahko kritična, kako ohraniti kritično javno sfero, kako se spopasti s krizami, ki nas ogrožajo, kako razmišljati zunaj danih okvirov, zunaj cone udobja?"

Na vprašanje o oceni slovenske filmske kritike je Ana Šturm za STA odgovorila, da gre za "zelo kompleksno vprašanje, na katerega je težko na kratko odgovoriti". Po njenih besedah je filmska kritika pri nas omejena na ozek krog ljudi, "kljub temu, da film zadeva vse nas in da vizualna umetnost še nikoli ni bila tako prisotna, kot je danes. Smo v paradoksalni poziciji - po eni strani zapisov o filmu še nikoli ni bilo toliko, kot jih je danes, saj obstaja 1001 kanal, kjer se ljudje lahko izražajo; od filmskih podkastov, radijskih oddaj, video esejev, YouTube kanalov, blogov, spletnih revij in tako naprej, ampak po drugi strani se ob tem postavlja vprašanje, kakšen je nivo oziroma kvaliteta teh zapisov, koliko je v njih dejansko nekega poglobljenega znanja, kritike"?

Ob tem je urednica revija Ekran opozorila, da vse do letos v Sloveniji ni bilo študija filmske teorije in filmske zgodovine na doktorski ravni, da zadnjih nekaj let sicer obstaja magistrski študij, a še vedno ni sistemske podlage za razvoj tega poklica, ki v Sloveniji sodi tako med prekarne kot deficitarne poklice.

So pa slovenski filmski kritiki po oceni Ane Šturm zelo kvalitetni. "Vsak ki bere Ekran in revijo Kino! in mogoče še kakšne druge, tuje filmske revije, lahko zelo hitro oceni, da imamo res zelo kvalitetne pisce. Nenazadnje to priča tudi zgodovina Ekrana, kjer so se dejansko kalili eni od največjih mislecev, ki jih imamo danes v Sloveniji, od Slavoja Žižka do Alenke Zupančič, Zdenka Vrdlovca in mnogih drugih."

Da bi bila kritika še boljša in bolj odprta v slovenski prostor, je po njenih besedah odvisno predvsem od urednikov, tako časopisnih kot drugih revij in medijev, televizije in radia, ki naj filmski kritiki namenijo več prostora in spodbujajo njene pisce ter jih tudi ustrezno plačajo za njihovo delo.

"Gre za ljudi, ki imajo veliko znanja in izkušenj, za ljudi, ki znajo svoje razmišljanje utemeljiti. To ni lahka naloga, saj zahteva široko znanje. V današnjem času nam manjka konstruktivne polemike, odprt dialog, drugačni pogledi. Gremo v absolutno polarizacijo, ne cenimo drugačnih, argumentiranih mnenj. Če nisi z nami, si proti nam in argumenti tukaj nimajo svojega mesta, a brez argumentiranega razmišljanja in dialoga smo kot družba na precej slabi poti," je še opozorila Ana Šturm.

Današnji prvi dan Jesenske filmske šole bo namenjen bogati zgodovini revije Ekran, ki sodi med najstarejše tovrstne revije v regiji in predstavlja neprecenljiv dokument filmskega dogajanja pri nas. V predavanju z naslovom Tretji pogled bo Darko Štrajn na kratko orisal, kako se Ekran že šest desetletij skupaj z gledalci uči videti svet s filmi v njem in kako se je vznik revije leta 1962 ujel s tokovi v svetu, takrat že determiniranem s filmsko kulturo. Predavanju bo sledila okrogla miza Ekran pred ekrani, ki jo bo moderiral nekdanji glavni urednik Stojan Pelko, in bo namenjena pretresu vloge in strukturnem položaju Ekrana v današnji kulturni krajini.

Prvi dan Jesenske filmske šole se bo končal s posebno projekcijo, ki bo pomenila slovo od dotrajane kinotečne kopije kultnega filma Pariz, Teksas (Paris, Texas, 1984) Wima Wendersa, režiserja, ki je zaznamoval številne pisce in strani Ekrana.

Drugi dan mednarodnega simpozija bo potekal v sodelovanju z Mednarodnim festivalom sodobnih umetnosti - Mesto žensk in bo pod naslovom Opozicijski (v)pogledi - umetnost, film in strukture moči obravnaval ženske perspektive v filmski produkciji in pisanju o filmu. Tretji dan Jesenske filmske šole bo namenjen različnim oblikam filmske kritike oziroma pluralnosti njenih pristopov, zanimanj ter miselnih in epistemioloških okvirov.

Zadnji dan simpozija bo namenjen nekoliko širši, a zelo aktualni temi vloge, pomena in vpliva kritične in kritiške misli v času brisanja prostorov javnega dialoga. Večer se bo sklenil s slovensko premiera drugega dela filmskega diptiha Spominek II (The Souvenir: Part II, 2021), v katerem Joanna Hogg nadaljuje z raziskovanjem, kako lahko umetnost razkriva nove perspektive in poglede na življenje.

Jesensko filmsko šolo bo že tradicionalno pospremila tudi filmska retrospektiva, tokrat z naslovom Od besed k podobam in nazaj. Ob že omenjenih filmih bo na ogled še filmski dvojček Taksist (Taxi Driver, 1976) ter Med življenjem in smrtjo (Bringing Out the Dead, 1999). Na sporedu bo tudi projekcija filma Zadnja kinopredstava (The Last Picture Show, 1971) Petra Bogdanovicha.

Filmska retrospektiva se bo v nedeljo končala s projekcijo klasike Noč lovca (The Night of the Hunter, 1955) Charlesa Laughtona, za katero je scenarij napisal eden znamenitejših ameriških filmskih kritikov James Agee.