V Ljubljani znanstveni simpozij o akademiku Stanku Kristlu

V okviru simpozija se bo danes zvrstilo več predavanj strokovnjakov. Direktor MAO Bogo Zupančič bo spregovoril o akademiku Kristlu, arhitekt, akademik Marko Marijan Mušič pa o kraljestvu arhitekture.

Virtuoz zasnove dinamičnega svobodnega tlorisa je naslov predavanja arhitekta, svetovalca SAZU Fedje Koširja. Aleksander Ostan s fakulteta za arhitekturo bo imel predavanje z naslovom Med kriki in tišino: prostori, ki celijo. Aleš Vodopivec bo osvetlil prizadevanje za humanost prostora, Tadej Glažar in Jure Henigsman pa humani prostor zdravljenja. Vsi trije so prav tako s fakultete za arhitekturo.

Simpozij se bo končal s predavanjem muzejske svetovalke MAO Maje Vardjan z naslovom Interiernost prvinskih prostorov.

Ena temeljnih tem Kristlovega tako teoretičnega in praktičnega dela je stanovanjska zazidava. Rezultate temeljitega raziskovanja človekovega bivanja je uspešno vključil v številnih projektih kolektivne in individualne stanovanjske gradnje, kjer poskuša odgovoriti na spremenjene življenjske potrebe uporabnikov.

Eksperiment in inventivnost sta glavna lastnost njegovega ustvarjanja na več nivojih: konceptualnem, prostorskem, socialnem, kot tudi na tehničnem nivoju, piše na spletni strani SAZU.

Arhitekt, urbanist in oblikovalec Kristl se je rodil 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Maturiral je na mariborski gimnaziji leta 1945. Na oddelku za arhitekturo ljubljanske tehnične fakultete je diplomiral pri Edvardu Ravnikarju leta 1954 in bil med letoma 1954 in 1959 njegov asistent. V naslednjih letih je bil vodja projektantske skupine za gradnjo Ljubljanske bolnišnice, pozneje Kliničnega centra ter avtor številnih projektov in realizacij bolnišnic doma in tujini.

Leta 1980 je bil imenovan za izrednega profesorja za področje družbene in stanovanjske zgradbe, 1981 promoviran za doktorja arhitekturnih znanosti in začel 1982 poučevati na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Leta 1986 je bil izvoljen za rednega profesorja. Od 1996 do 2007 je predaval na oddelku za krajinsko arhitekturo ljubljanske biotehnične fakultete. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen leta 2005, za rednega člana pa leta 2011.

Bil je tudi član upravnih odborov Društva arhitektov Slovenije, Društva oblikovalcev Slovenije in Prešernovega sklada, Zveze arhitektov Jugoslavije in Društva likovnih oblikovalcev Jugoslavije. Bil je tudi predsednik področne komisije Prešernovega sklada za arhitekturo in oblikovanje, predsednik Društva oblikovalcev Slovenije.

Kar 61 njegovih urbanističnih in arhitekturnih zamisli je doživelo realizacijo. Med javno avtorsko in spomeniško zaščitenimi ter nagrajenimi z državnimi priznanji veljajo stanovanjski blok Prule na Prijateljevi ulici v Ljubljani, atrijske hiše na Borsetovi ulici v Ljubljani, trgovsko stanovanjski blok na Šeleški ulici v Velenju (nagrada Prešernovega sklada), osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Kranju (Prešernova nagrada), vrtec Mladi rod na Črtomirovi ulici v Ljubljani in DTS objekti UKC v Ljubljani. Obenem se je podpisal tudi pod 70 še nerealiziranih projektov.

Za svoja dela je Kristl prejel več nagrad, poleg nagrad za omenjene projekte med drugim še nagrado Zveze arhitektov Jugoslavije za najboljšo realizacijo stanovanjske arhitekture v Jugoslaviji, Župančičevo nagrado za DTS objekte UKC v Ljubljani 1976, red dela z zlatim vencem za realizacijo DTS objektov UKC v Ljubljani 1981, platinasti svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije 2006, Plečnikovo medaljo za življenjsko delo 2006, nagrado trend za življenjsko delo 2009 in priznanje in plaketo ob 35. obletnici delovanja UKC Ljubljana 2010.