Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

NE MOREM VEN - 20 KRATKIH ZGODB IZPOD PERESA SARIVALA SOSIČA

Kratkoprozni prvenec Sarivala Sosiča, ki se je že v svojih romanih izkazal za pretanjenega opazovalca notranjih svetov ljudi in literarnega esteta, tokrat v branje ponuja 20 kratkih zgodb, ki jih zaznamujejo poetičnost, bogato dogajanje, elementi fantastike in simbolizma ter spogledovanje s sanjskim in arhetipskim. "Ne morem ven s svojo zavezanostjo umetnosti in precizno pisavo obljublja nesporen bralski užitek," so prepričani pri založbi.

Sarival Sosič (1962) je diplomiral iz umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti, magistriral na temo Fotograf Avgust Berthold, doktoriral pa na temo Nagovor likovnih razstav, zasnovanih kot celovit vizualni organizem v slovenskih galerijah od leta 1945 do 2000. Zaposlen je kot kustos za sodobno vizualno umetnost v Mestni galeriji Ljubljana. Njegov prvenec Starec in jaz je bil nominiran za kresnika.

MI, HOMININI - MEŠANICA ESEJA, POTOPISA IN ODKRIVANJA ČLOVEŠKIH KORENIN

Frank Westerman, ki velja za enega najbolj znanih evropskih avtorjev, se je v svojem knjižnem opusu podal na različne konce sveta ter z zavzetim pristopom na svojstven način osvetlil številne spregledane teme. V slovenščini sta do zdaj že prevedeni njegovi deli Inženirji duše in Žival, nadžival, v knjigi Mi, hominini, mešanici eseja in potopisa, pa se je podal k samemu izvoru človeka, so zapisali pri založbi.

V mestoma provokativni knjigi se je avtor odločil najti odgovor na temeljno vprašanje človeštva: kaj smo v resnici in v čem se dejansko razlikujemo od živali. S starodavno človeško lobanjo kot začetno točko svoje raziskave se Westerman odpravi po svetu ter skuša poiskati fosil prvega človeškega bitja nasploh: še vedno manjkajoči člen med opicami in ljudmi.

Na tej poti bralca seznani s t.i. lovci na lobanje, vodilnimi eksperti za raziskovanje fosilov naših prednikov. Westerman bistroumno odkriva delo paleoantropologov tako v luči nove tehnike sekvencioniranja DNK kot postkolonializma in vzpona žensk na tem področju, kjer so tradicionalno dominirali moški. Ob tem ponudi tudi obilo novih hipotez, kdo smo, in pokaže, kako je bila vsaka teorija doslej zaznamovana tako z duhom časa kot s prevladujočo ideologijo. Delo je prevedla Mateja Seliškar Kenda.

ENAKOZVOČJA - KRATKE PRIPOVEDI NA TEMO ČLOVEŠKIH ZBLIŽEVANJ IN ODDALJEVANJ

Srž kratkih pripovedi pod naslovom Enakozvočja povzame najboljše opiše stavek v zgodbi Tišina: "Zagozdena v spominjanju je v kadi drsela skozi trenutke let in iskala vez s sedanjostjo." Protagonisti in protagonistke namreč v pripovednih svetovih tipajo za svojo preteklostjo, iščejo tisto spominsko pot, ki jih bo bodisi pripeljala do pravega odgovora na to, kdo so, ali jim bo pomagala preboleti izgubo oziroma bo osmislila njihovo sedanjost.

Leonora Flis z izjemnim posluhom za slikanje detajlov, ki njene zgodbe oživijo z vonji, barvami in zvoki, pretanjeno opazuje človeška zbliževanja in oddaljevanja ter poslavljanja, pri tem pa se ne izogiba opisom travmatičnih dogodkov. "Ti ne zarežejo ostro le v življenja likov, pač pa tudi v tkivo pripovedi in v bralca, saj ga potegnejo iz območja udobja, v katerega bi lahko potonil spričo lepote, ki prežema avtoričine zgodbe - v mislih imamo občutene opise muziciranja ali plesa ali, ne nazadnje, vzdušja družinske oziroma partnerske domačnosti," so zapisali pri založbi.

Leonora Flis predava književnost na Univerzi v Novi Gorici in na Univerzi V Mariboru, je tudi lektorica za angleški jezik na ljubljanski Univerzi. Pri svojem delu se osredotoča na literarno teorijo, sodobno angleško in ameriško književnost, film, zlasti v odnosu do literature, grafične romane ter na literarno novinarstvo. Ob prevajanju piše tudi knjižne in filmske recenzije. Leta 2015 je izdala zbirko kratkih zgodb Upogib časa pri LUD Literatura.