Letošnja Sovretova nagrajenka je Katja Zakrajšek

Obenem se prevajalka "z veliko eleganco izogne skušnjavam po odmiku od vodil literarnega prevajanja," je v obrazložitvi med drugim zapisala strokovna komisija v sestavi Štefan Vevar (predsednik), Vasja Bratina, Saša Jerele, Marjanca Mihelič in Maja Šučur.

Literarna prevajalka in komparativistka Katja Zakrajšek se posveča prevodom iz angleščine, francoščine in portugalščine, posebej jo veseli raziskovanje prevodno manj zastopanih literarnih tradicij. Da bo nekoč sodila med najboljše slovenske prevajalce, je opozorila že leta 2008, ko je prejela nagrado Radojke Vrančič za prevod romana Knjiga soli Monique Truong, vmes pa so se na njeni prevajalski mizi med drugim znašli avtorji, kot so Machado de Assis, Cristovao Tezza, Adriana Lisboa, Marie NDiaye, Nathacha Appanah, Ken Bugul, Fiston Mwanza Mujila in Ngugi wa Thiong'o ... Leta 2017 ji je za prevode pesmi Warsan Shire pripadel tudi lirikonov zlat, je spomnila komisija.

Eno zadnjih prevodnih raziskovanj Katje Zakrajšek je roman Dekle, ženska, druga_i (Cankarjeva založba, 2021), ki je britanski pisateljici Bernardine Evaristo prinesel tudi nagrado booker. Knjiga je roman kolektiva, in sicer predvsem skupnosti temnopoltih ženskih in spolno nebinarnih oseb.

Katja Zakrajšek se je morala spopasti s precejšnjim izzivom, ki je obsegal slovenjenje različnih karibskih in afriških različic angleščine ter angleških slengov, česar se je lotila s tolikšno mero rahločutnosti, da bralec nima občutka, da bere prevod, temveč izvirnik, je poudarila komisija.

"Nadalje se v njenih živih, sočnih prevajalskih rešitvah tudi mešanje navadno nezdružljivih jezikovnih plasti - zbornega jezika in primesi pogovornega, pocestnega sociolekta skupaj z vulgarizmi -, ne da bi se prevajalka po nepotrebnem odrekla jezikovnim standardom, kaže kot izjemna vrlina," je med drugim še zapisano v obrazložitvi nagrade.

Katja Zakrajšek je za STA izrazila veselje, da nagrada prinaša več pozornosti prav romanu Bernardine Evaristo, ki ji veliko pomeni kot bralki in prevajalki. Kot je poudarila, zagovarja širjenje bralnih obzorij in literarnega kanona z glasovi, zgodbami in perspektivami podzastopanih družbenih skupin, kar na več načinov in ravneh odpira tudi mojstrski roman Dekle, ženska, druga_i.

Na vprašanje, zakaj ji je blizu prevajanje manj zastopanih literarnih glasov, je odvrnila, da se ji že iz časa študija zdi nepošteno, da obstajajo literarne mojstrovine, ki jih svet ne pozna, in cele literarne regije, ki jih tudi sama ne pozna, čeprav je študirala svetovno književnost.

Verjame, da je svet eden, a zelo raznolik, zato moramo po njenem mnenju pokukati tudi širše in predvsem onkraj svojega plota. Po njenih besedah moramo dati prostor tudi drugim glasovom, saj le ena homogena skupina ne more povedati zgodbe celotne družbe.

Poleg nagrajenke sta bili letos nominirani še prevajalki Klarisa Jovanović za prevod romana Agrigento Kostasa Hatziandoniuja in Dušanka Zabukovec za prevod romana Wolf Hall Hilary Mantel. Vsa tri dela iz sodobne svetovne književnosti so kompleksne in obsežne stvaritve, ki v prevodu izkazujejo literarno in jezikovno mojstrstvo prevajalk in bogatijo slovenski knjižni prostor, so zapisali v društvu prevajalcev.

Nagrado bodo Katji Zakrajšek izročili v sredo zvečer na Vodnikovi domačiji. Z lavreatko se bo pogovarjala literarna kritičarka Maja Šučur.

Sovretova nagrada Društva slovenskih književnih prevajalcev je najstarejša in najvidnejša stanovska nagrada. Podeljujejo jo od leta 1963 za posebej uspele prevode leposlovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Lani jo je prejela Marjanca Mihelič za prevod dela iz madžarščine Svet gre naprej Laszla Krasznahorkaija.