Na Frankfurtskem sejmu Slovenija uradno razglašena za častno gostjo sejma 2023

Vsi govorci so izpostavili raznolikost in pomen slovenske kulture, predvsem poezije, v sicer majhni državi z jezikom, ki ga v svetovnem merilu govori le neznatno število ljudi. Kljub temu v Sloveniji s približno dvema milijonoma ljudi letno izide več kot 6000 knjig.

Na pomen in kakovost slovenske kulture je uvodoma opozoril direktor sejma Boos in menil, da prav Frankfurtski knjižni sejem ponuja majhnim jezikom, kot je slovenščina, priložnost, da se predstavijo na velikem odru. Izpostavil je tudi, da je Slovenija mlada država, ki pa ima stoletja dolgo in kakovostno literarno tradicijo, ki je zaznamovala ne samo kulturo, pač pa tudi zgodovino države.

Sedanja slovenska literarna scena je po njegovih besedah zelo živahna in presega meje slovenske države. Ob tem je izrazil veliko pričakovanje, kaj vse bo na sejmu prikazala Slovenija, in veselje, da bo Slovenija prihodnje leto častna gostja sejma.

Tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko je izpostavila kulturno raznolikost Slovenije, častne gostje sejma prihodnje leto, ter obljubila nadaljnjo podporo dialogu s slovensko kulturo in umetnostjo. Slovenijo je označila za kreativni center za Jug in Zahod Evrope, kjer se dogaja tudi zelo veliko mednarodnih festivalov, kot je Vilenica, ter omenila posebnost slovenskega jezika, dvojino.

Tudi ministrica je omenila, da je kulturno življenje v Sloveniji zelo živahno in raznoliko, sploh glede na število prebivalcev, ki govorijo slovensko, in dodala, da je literatura odigrala pomembno vlogo v kritičnih trenutkih slovenske zgodovine.

Opozorila je tudi na pomen podpore bralni kompetenci, ki je po njenih besedah pomembna tako za družbeno integracijo in razvoj posameznika ter kakovost njegovega življenja kot tudi za razvoj trajnostne družbe. Dodala je, da je pri tem pomembna kakovost prebranega, ki mora spodbujati kritično mišljenje, odprtost, sprejemanje različnosti, empatijo in kako sprejemati sami sebe.

Frankfurtski knjižni sejem je po njenih besedah več kot samo sejem za založnike in avtorje, je kraj za izmenjava mnenj in zato je, kot je dejala, pomembno, da bo Slovenija prihodnje leto prispevala kamenček v ta mozaik.

Tudi sokurator Miha Kovač je poudaril pomen branja knjig v sedanjem času elektronskih zaslonov. Kot prednost je omenil, da lahko v Evropi vsi uporabljamo svoj jezik in ga tudi slavimo. Slovenija je po njegovih besedah sicer majhna dežela, a v središču evropske raznolikosti in ena od biotsko najbolj raznolikih držav v Evropi ter tudi meji na različne jezikovne skupine. Prav različni kulturni in intelektualni vplivi pa so obogatili slovenski jezik in kulturo, je dodal in se navezal na pesem Srečka Kosovela Majhen plašč, v katerem naj bi se skrival topel, svetal svet.

To, da v Evropi živimo v času, ki je ugoden za kulturno, jezikovno in človeško raznolikost, pa ni nekaj, kar bi bilo po besedah Kovača tudi samoumevno. Opozoril je, da tako ne bi smeli prezreti, da je hladni veter zgodovine ponovno zavel čez Evropo, princ somraka pa ponovno dviga glavo.

Tudi nemški sokurator Matthias Göritz je v videoposlanici med drugim dejal, da je Slovenija morda majhna država, je pa velika po kulturnem ustvarjanju, predvsem na področju poezije. Tako kot pred njim Kovač se je tudi navezal na pesem Srečka Kosovela Majhen plašč in omenil, da si jo je tudi ameriška glasbenica Patti Smith izbrala za svojo najljubšo.

Današnji novinarski konferenci je sledil pogovor s slovenskimi avtorji Petrom Svetino, Ano Marwan, Natašo Kramberger in avstrijskim prevajalcem Erwinom Köstlerjem. V njem so se med drugim dotaknili vprašanja, kdo je slovenski avtor in kako bi ga opredelili. Kot je dejal Svetina, imajo včasih težavo s tem, da se osredotočajo samo na jezik, a tisto, kar je slovensko, je mnogo širše. Nataša Kramberger je izpostavila, da se s tem vprašanjem vedno manj ukvarja, sploh v trenutnem času velikih globalnih vprašanj. Po besedah Ane Marwan čutijo slovenski avtorji veliko odgovornost za ohranjanje jezika, hkrati pa so avtomatično prisiljeni, da so obrnjeni tudi navzven. Köstler pa je povedal, da je slovensko literaturo težko opredeliti v primerjavi z nemško literaturo.

Slovenija bo uradno žezlo častne gostje Frankfurtskega knjižnega sejma od letošnje gostje Španije prevzela v nedeljo.

Program Slovenije kot častne gostje sejma 2023, ki je zasnovan pod geslom Satovje besed, je poslej tudi dostopen na spletni strani https://sloveniafrankfurt2023.com/.