Dokumentarec Žica o življenju v dolini reke Kolpe

S postavitvijo žičnate ograje skozi čudovito dolino reke Kolpe se je običajni način življenja ljudi ob slovensko-hrvaški meji ustavil. Zaradi ograje ob Kolpi nastaja povsem nova dinamika človeških odnosov in življenja. Medtem ko se na meji dviguje žičnata ograja ter se povečuje prisotnost policijskih in vojaških mejnih patrulj, ki lovijo migrante in begunce ob prečkanju Kolpe na poti v zahodno Evropo, se na območju pojavljajo samooklicani varuhi meje in aktivisti za človekove pravice, lokalno prebivalstvo pa se sooča z izzivom, kako preživeti in ohraniti dobrososedske vezi, o filmu piše na spletni strani kinoteke.

Režiserka je povedala, da se je ideja za film porodila belgijskemu producentu. "Odrasel je v Zahodni Evropi, kjer meje niso tema. Ob obisku Estonije je videl ostanke turbulentnih časov, povezanih s tem, da je to bilo mejno območje in začel razmišljati o mejah," je povedala. Kot je pojasnila, se mu je tedaj porodila ideja za niz filmov o mejah, ki pa jih je hotel soustvariti v sodelovanju z lokalnimi režiserji.

To se je po režiserkinih besedah dogajalo v času, ko so bili na zasebnih zemljiščih postavljeni prvi metri rezilne žice. Pozneje je bila žica na večini terena dvignjena na panelno ograjo, prišli so migranti in spoznala je veliko ljudi ob Kolpi.

Prvi sta projekt podprli Hrvaška in Belgija. Ker se veliko njenega film dogaja v Slovenji, je menila, da bi tudi Slovenija morala biti del te zgodbe. Kot koproducent se je nato pridružila RTV Slovenija, kar je pomenilo preokretnico v nastajanju filma, takrat se ji je pridružila še slovenska ekipa.

Na neki točki je začutila, da mora v Bosno, v Veliko Kladušo. "O migrantih so vsi govorili, nihče pa jih ni videl. Bili so glasovi v gozdu in začutila sem, da lahko kot ekipa naredimo več, jim damo obraz," je povedala. S filmom je "bolj ali manj živela" leto in pol. Kot je pojasnila, je te vrste avtorice, ki resnično malo intervenira v film, "pusti, da jo vodi zgodba".

Kot je še povedala režiserka, jo je vedno znova začudilo, za kakšno kopreno skrivnosti je potekala gradnja ograje. Tudi sama je najtežje posnela prav prizore postavljanja ograje, saj so jo ljudje zavajali, na katerih terenih se postavlja.

Projekcije se je udeležil tudi eden od protagonistov filma, lastnik kampa Kanu v Radencih Tine Lindič. Kot je povedal, je ekipi pokazal lokacije, jih povezal z lokalnimi prebivalci. Poudaril je, da jim je bila leta 2015 vsiljena žica, pa čeprav so migranti mejo prečkali sto kilometrov vstran. Po sedmih letih pa ta t.i. začasna tehnična ovira še vedno stoji in vpliva na naravo, živali in ljudi. Izrazil je upanje, da bo ograja čim prej odstranjena in dodal, da je Kolpa del ograje že podrla.

Film Žica je nastal pod okriljem belgijske produkcijske hiše Off World, v koprodukciji s hrvaško Kinoteko, Relation04 Media z Norveške, litovskim InScriptom in URGH! iz Slovenije. Koproducent filma je RTV Slovenija.

Na World Festival v Bruslju je aprila prejel posebno omembo, kar je bila četrta nagrada za film. Kot je med drugim zapisala žirija, je film Žica "prepričljiv prikaz pomena človekovih pravic kot univerzalne vrednote in potrebe po njihovem ohranjanju tako znotraj EU kot zunaj nje".

Film bo do konca leta predvidoma prikazan v kakšnem od kinematografov Art Kino mreže po Sloveniji, prihodnje leto pa v programu RTV Slovenija.