Pri Mladinski knjigi 200 italijanskih pravljic Itala Calvina

Kot je uvodoma povedala Irena Matko Lukan, je Calvino za svoje raziskovanje pravljic različnih italijanskih tradicij porabil dve leti. Pravljice po njegovem izboru so tako izšle leta 1956 pri založbi Einaudi. Zbirka je posebna zlasti zato, ker je pravljicam vdahnil svoj avtorski pečat.

Gašper Malej je povedal, da je bil tudi sam v intenzivnem prevajalskem procesu približno dve leti ter da se je tudi on, podobno kot Calvino, izgubljal v pravljičnem svetu. Temu je po njegovem mnenju verjetno botroval tudi čas epidemije. Kot je dodal, težko kaj pove danes, ob izdani knjigi, saj je bilo delo zelo dolgotrajen proces, kakršnega ni poznal od prej. Pri prevajanju mu je bilo všeč, da ni bilo treba prevajati od prve strani knjige, saj je vsaka pravljica svet zase, sicer pa se je trudil naravnati svoj notranji ritem z avtorjevim.

Knjigi sta bili izziv tudi v likovnem smislu. Sprva, še pod vodstvom likovnega urednika Pavleta Učakarja, so imeli v načrtu k sodelovanju povabiti štiri ilustratorje, vendar so se na koncu, tokrat že z novo urednico Tanjo Komadina, odločili le za eno - Ano Zavadlav. Po besedah likovne urednice so iskali nekoga, ki bo zdržal ob tako veliki količini gradiva in ki bo znal ujeti Calvinov skrivnosten pravljičen svet.

Ana Zavadlav se je pošalila, da so jo izbrali zato, ker je najbližje Italiji živeča slovenska ilustratorka. Povedala je, da se je v začetku kar lovila, saj je bila doslej vajena ilustrirati posamezne pravljice, ne pa 200 naenkrat. Kmalu je ugotovila, da ne bo mogla upodabljati posameznih pravljic, pač pa bo morala bolj ujeti določeno pokrajino ali vzdušje pravljice. In nastalo je 70 celostranskih ilustracij in 50 risb.

Spremno besedo je prispevala poznavalka in pripovedovalka pravljic Špela Frlic. Irena Matko Lukan je povedala, da gre njej zasluga, da so v prevodu ohranili zelo obširne Calvinove opombe. Špela Frlic je pojasnila, da so te avtorjeve opombe zelo dragocene, saj je v njih darežljivo pojasnil vse svoje raziskovalne postopke. Zaradi Calvinovega poglobljenega teoretičnega znanja, poznavanja drugih literarnih različic pravljic ter avtorskega pridiha veljajo njegove pravljice za eno najbolj konceptualno dodelanih del v evropskem prostoru, je poudarila avtorica spremne besede. Pri tem je opozorila še na avtorjev svetel in duhovit slog, ki kljub krutosti določenih pravljic ni temačen. Calvino je, kot je navedla, celo sam dejal, da ne mara grimmovske krutosti in cinizma.

O Calvinovem življenju in delu je nekaj besed zapisal Andrej Ilc, ki je kot zanimivost povedal, da je pisatelj odraščal v družini znanstvenikov, kjer so mu bile na dosegu zgolj znanstvene in poljudno-znastvene knjige. Obenem je spomnil, da smo v slovenskem prevodu že pet let po izvirniku dobili izbor nekaj Calvinovih pravljic, ki so izšle v zbirki Zlata ptica, leta 1997 pa so izšle še v zbirki Veliki pravljičarji.