V Moderni galeriji stereofotografija Franca Ferjana

Kot so zapisali v galeriji, nedavno odkriti korpus črno-belih in barvnih stereo diapozitivov ter stereo negativov prinaša nova spoznanja o avtorjevem ustvarjanju, s katerimi razstava poglablja uvid v Ferjanovo ustvarjanje in ustrezno dopolnjuje prvotno, leta 2006 zasnovano razstavo Franc Ferjan (1885-1964). Fotograf zasebne in socialne resničnosti.

Iz opusa na Dunaju šolanega učitelja fizike in matematike je bilo že ob pripravi prve razstave razbrati njegovo zavzetost za stereofotografijo. Nedavno odkritje dodatnega gradiva pa je prineslo nove uvide v avtorjevo ustvarjanje zlasti v obdobju 1918-1945, ko je nastala glavnina stereo posnetkov. Po mnenju kustosinje obeh Ferjanovih razstav Lare Štrumej jih je mogoče povzeti v tri pomembnejša spoznanja.

Prvič, da stereofotografija, ki fotografov ni nikoli privlačila kot umetniški medij prav zato, ker gledanje skozi stereoskop poraja iluzijo neskončne globine in torej preveč natančno posnema resničnost, tudi v tem primeru ni povsem zadovoljila ustvarjalčevih intencij, saj se je Ferjan, kadar je na stereo negativu prepoznal podobo posebnega pomena, odločil za klasično fotografijo večjega formata.

Nadalje, da je fotograf, ki je pri portretiranju v interierju že zgodaj, to je v drugem desetletju 20. stoletja, razvil pretanjen občutek za svetlobo, tudi v zunanjem svetu namenjal neobičajno veliko pozornosti pojavom, ki so pravzaprav čista manifestacija svetlobe v njenih mnogoterih pojavnostih, vendar ne v smislu atmosferskih učinkov, kar je zanimalo piktorialiste, temveč kot ostre in optično natančne odslikave. Tako je sklepati ne le iz številnih podob rek, jezer in potokov oz. vodnih pojavov na njihovih gladinah, ampak tudi iz tehnično zahtevnih študij nočne ulične svetlobe ter podob v snežno belino odetega drevja v slepeči dnevni svetlobi.

Tretje spoznanje pa se nanaša na Ferjanove barvne stereo diapozitive cvetja, sadja, zelenjave, steklenih in drugih predmetov, ki se jim je intenzivno posvečal v času vojne (1940-1945), ko je ne brez poznavanja modernističnih gibanj v fotografiji in tradicije zahodnoevropskega slikarstva izbrusil občutek za plastično pojavnost predmetov ter za barve in detajle.

Na razstavi so stereo diapozitivi predstavljeni v obliki skenov oz. petih videov na prav toliko zaslonih. Izpostavljene so tematike, ki jih je avtor ves čas, to je od približno leta 1915 do tako rekoč konca življenja, fotografsko preigraval, urejal in jih tudi poimenoval: vodne (pokrajina z vodo), nočne (nočni ulični prizori), zimske (pokrajina pozimi), spominske (ulično dogajanje) ter barvna tihožitja; skupaj 152 stereo podob.

S tremi stereoskopi, ki so tudi sami zase muzejski eksponati s konca 19. oz. začetka 20. stoletja, izposojeni iz Slovenskega šolskega muzeja, Slovenske kinoteke - Filmskega muzeja in Tehniškega muzeja Slovenije, je na razstavi mogoče dobiti tudi izkušnjo gledanja treh primerkov Ferjanovih stereo diapozitivov na način, za katerega so bili izvorno narejeni.

Razstavo spremlja katalog z besediloma Lare Štrumej in Eszter Polonyi, poznavalke zgodovine zaznavanja, medijske teorije in intermedialnosti. Na ogled bo do 22. januarja 2023.