V Fotohiši Pelikan v Celju odprli novo galerijo Božena

Odprtje galerije je del širšega projekta, namenjenega prenovi in muzejski preobrazbi Fotohiše Pelikan, ki velja za prostor fotografske, tehniške in kulturne dediščine, so pojasnili v Muzeju novejše zgodovine Celje, pod okriljem katerega deluje Fotoatelje in galerija Pelikan.

Prenova hiše, v kateri je dolga leta živela družina fotografa Pelikana, se je začela leta 2020. Cilj obsežnega, več let trajajočega projekta je, kot so zapisali v muzeju, celovit in osmišljen muzejsko-kulturni kompleks, utemeljen na Pelikanovi fotografski dediščini.

Poleg obnovljenega steklenega ateljeja s konca 19. stoletja, ki velja za edini tovrstni primer ohranjene kulturne in tehniške dediščine v Sloveniji ter enega redkih v Evropi, je v projekt vključena tudi obnova t.i. električnega fotografskega studia kot Pelikanovega stanovanja ter kletnih in podstrešnih prostorov. Tako bodo obiskovalcem omogočili sprehod skozi zgodovino in dediščino fotografije od konca 19. stoletja do danes v povsem avtentičnem okolju in obenem predstavili tudi meščansko bivalno kulturo prve polovice 20. stoletja.

V okviru obnove kletnih prostorov je zaživela fotografska galerija Božena, ki je namenjena tako predstavitvi fotografske dediščine kot sodobne fotografske ustvarjalnosti in umetnosti, z njo pa Celje pridobiva nove razstavne prostore za promocijo fotografske kreativnosti, tako tuje kot domače, so zapisali v muzeju. Ob tem so poudarili, da Fotohiša Pelikan ni zamišljena zgolj kot muzej kulturne in tehniške dediščine, temveč tudi kot kulturno-umetniško in izobraževalno središče, v katerem si dediščina in zgodovina podajata roko z novimi kulturnimi vzorci in umetniškimi praksami.

Prva občasna razstava v Galeriji Božena, naslovljena Lepota je ženskega imena, predstavlja izbor portretnih, promenadnih in drugih fotografij Josipa Pelikana, na katerih so upodobljene ženske, sicer njegov pogost in priljubljen motiv. "Čeravno črno-bele fotografije, posnete predvsem v obdobju med obema vojnama, prikazujejo žensko v vsej njeni barvitosti. Kot odsev dobe, v kateri so nastale in kot simbol njene brezčasne lepote," so zapisali v muzeju. Avtorji razstave so Tonček Kregar, Helena Vogelsang in Egon Horvat.

V Celju so leta 2019 praznovali 120-letnico steklenega ateljeja in stanovanjske družinske hiše Pelikan - Lenz ter 100. obletnico prihoda Pelikana v Celje. Celjski fotograf Johann Martin Lenz je dal leta 1899 zgraditi stanovanjsko hišo s prizidkom - fotografskim ateljejem oziroma steklenim salonom, kar je po njegovi smrti leta 1919 najprej najel, nato pa kupil Josip Pelikan.

V Trbižu rojeni Pelikan, sicer čeških korenin, je v Celje prišel iz Idrije. Kot je ob praznovanju jubileja za STA povedala višja muzejska sodelavka Helena Vogelsang, Pelikan ni bil le portretni fotograf, temveč se je ukvarjal tudi z dokumentarno, industrijsko in arhitekturno fotografijo, predvsem pa je bil kronist mesta Celje in velikega dela okolice.

Pelikan je svoje fotografsko poslanstvo v Celju začel v steklenem ateljeju. Tovrsten atelje je bil za tedanji čas zelo uporaben, saj je omogočal, da je mojster fotografiral v vsakem vremenu in s čim več naravne svetlobe, saj to še ni bil čas elektrike in posledično luči in reflektorjev.

Maja 2019 je celjska občina v upravljanje Muzeju novejše zgodovine Celje predala tudi Pelikanovo hišo, v kateri je po fotografovi smrti živela in ustvarjala njegova mlajša hči Božena. Pelikan je imel dve hčeri, ki sta se obe ukvarjali s fotografijo.