V Plečnikovi hiši še zadnji letošnji poklon arhitektovemu opusu

Razstavo sta v sodelovanju s kustosinjo Plečnikove hiše Ano Porok pripravila umetniški direktor rimskega muzeja MACRO Luca Lo Pinto in nemški umetnik Olaf Nicolai.

Skozi kurirano intervencijo kuratorja predstavljata umetniška dela, poteze, šepete, zvoke in akcije, pri katerih je sodelovalo 25 domačih in tujih avtorjev, med njimi tudi kuharska mojstrica Ana Roš, krajinska arhitektka Ana Kučan in igralka Saša Pavček. Vsi z raznolikimi umetniškimi deli vstopajo v hišo arhitekta, ki za mnoge velja za največjega slovenskega arhitekta. Razstavni koncept sta kuratorja zasnovala na (fiktivnem) pismu, ki naj bi ga gospodinja Urška pisala Plečniku, so sporočili iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML).

Pri tem je direktor MGML Blaž Peršin pojasnil, da sta italijanski kurator Lo Pinto in nemški umetnik Nicolai skupaj z umetniki, ki sta jih povabila, v Plečnikovo hišo posegla z manjšimi intervencijami sodobne umetnosti, ki spregovorijo o Plečnikovem delu in njegovem miselnem svetu s presenetljivo svežino.

"Namen njunih minucioznih posegov je razpreti nekatere dimenzije, lokacije Plečnikovega domovanja, na popolnoma drugačen način, kakor smo običajno vajeni. Zgradila sta splet zgodb, predmetov, miselnih povezav, ki jih ne opazimo takoj, potrebujemo potrpežljivost opazovanja in posluh tistega, ki nam te zgodbe pripoveduje. Na ta način želimo aktualizirati Plečnikovo dediščino in jo povezati s časom, prostorom, v katerem danes živimo," je še poudaril Peršin.

Letos mineva 150 let od rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ki je zaradi svojega edinstvenega in celostnega pristopa k oblikovanju stavb in prostorov postal pomemben vzor in navdih za sodobno arhitekturno produkcijo po vsem svetu. Poleg Ljubljana in drugod po Sloveniji je deloval predvsem na Dunaju in Pragi ter na območju nekdanje Jugoslavije.

V kratkem obdobju med obema svetovnima vojnama in po njej do svoje smrti leta 1957 je preoblikoval Ljubljano iz obrobnega mesta v simbolno narodno prestolnico, upoštevajoč potrebe njenih prebivalcev.

Plečnikovo delo zunaj Ljubljane je bilo posvečeno zlasti cerkveni arhitekturi, vključno s kapelicam in znamenji, deloma tudi drugim arhitekturnim nalogam v mestih, denimo Kranju, Celju, Kočevju, Kamniku in predvsem na podeželju. Plečnikovi učenci so nadaljevali arhitektovo delo in prispevali k temu, da njegov značilni arhitekturni izraz ni v celoti utonil v pozabo spričo povojne socrealistične in funkcionalistične preobrazbe prostora.

Izbrana Plečnikova dela v Ljubljani so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.