Razstava v Galeriji Škuc z razmislekom o skupnostih onkraj kapitalizma

Kot so zapisali v galeriji, novembrske razstave že tradicionalno pripravljajo v sodelovanju z lokalno delujočimi kulturnimi delavkami in delavci, pri čemer iščejo alternative načine tako delovanja na kulturnem področju kot snovanja razstav sodobnih umetnosti.

Letos je sodelovanje potekalo med kulturnima delavkama in umetnicama Vesno Bukovec in Ano Čigon ter umetniško vodjo Galerije Škuc Tio Čiček, dodatni diskurzivni program pa je pripravila umetnica Andrea Knezović.

Začetki projekta segajo v leto 2020, ko sta Ana Čigon in Vesna Bukovec predlagali Tii Čiček pripravo razstave, ki bo iskala odgovor na vprašanje: Kako naprej? Z željo po razumevanju aktualnega pristopa do dela samega in vloge, ki jo igra znotraj trenutne družbene ureditve, so zasnovale bralni krožek. Srečanja so posvetile deljenju znanja in prebiranju literature, vezane na teorijo dela, skrbi, postkolonializma, delavskih gibanj ipd., z namenom odučenja hierarhije vrednot, ki produkt postavljajo nad proces, produktivnost in profit nad delavca samega.

Izvedba bralnega krožka je iz tedna v teden dobivala drugačno obliko, tudi skupina se je iz tedna v teden manjšala, način dela pa se je moral prilagajati njihovim prenatrpanim urnikom in nizkim stopnjam energije. S tem so si nevede potrjevale, da obstoječe strukture dela in način bivanja motijo kvalitetno in osredotočeno delo ali udejstvovanje, namesto da bi ga omogočali.

Željo po iskanju alternativnih oblik delovanja in bivanja je kmalu zamenjala nuja po odučenju delovnih vzorcev in sprejetju drugačnih načinov prejemanja, deljenja in grajenja znanja. Tako je tudi njihovo pozicijo iskanja idealnih oblik zamenjalo načelo odprtosti, prilagajanja in sprejemanja - v končni fazi celo okrevanja, ki ga razumejo kot ključnega na poti k prestrukturiranju škodljivega sistema vrednot.

Kot so zapisale, s projektom in razstavo izpostavljajo prekaren oz. nevaren socialno-družbeni položaj, v katerega je potisnjen sodobni delavec. Svoje mnenje o delu, sodobnem delavcu, skupnosti in prihodnosti so z njimi delile sindikalistka Tea Jarc, klasična filologinja, antropologinja in pisateljica Svetlana Slapšak ter Jadranka Vesel iz raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo Rise.

Za razstavo organiziran diskurzivni program, namenjen skupnemu premisleku postopkov in načinov učenja o delu, sodelovanju in grajenju skupnosti, so nadgradile z dogodkom, ki ga je pripravila Andrea Knezović. Celonočne umetniškoraziskovalne aktivnosti - od mraka do zore - bodo potekale 19. novembra s pričetkom ob 18. uri.

Kot so še zapisale, razstava opozarja, da je trenutne oblike dela in delovanja potrebno premisliti ter določene vedenjske in represivne vzorce prepoznati, se jih odučiti in se jim zoperstaviti. Načine okrevanja in opolnomočenja vidijo v deljenju znanja, ustvarjanju skupnosti in vzpostavljanju novih življenjskih ter delovnih razmer. Preoblikovanje obstoječe hierarhije vrednot, ki zapostavlja delavca zavoljo profita in lažnega napredka, pa vidijo kot ključno za snovanje pravičnejšega sveta.

Razstava bo na ogled do 8. decembra.