Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

OBRIS MOJEGA ČASA - MEMOARSKO DELO ALEKSANDRA BASSINA

Bassin se je uveljavil kot dinamičen organizator, selektor in usmerjevalec razstav, član žirij, sodni izvedenec za umetnost, spremljevalec in zagovornik izbranih umetnikov ter zavzet vodja ljubljanske Mestne galerije, deloval pa je tudi v širšem jugoslovanskem in svetovnem umetnostnem prostoru. Še zlasti kot funkcionar mednarodne zveze kritikov AICA je med številnimi potovanji na svetovne kongrese načrtno vzpostavljal stike s poznavalci in umetniki in skušal izrabit vsako možnost, da bi lahko čim bolj afirmiral slovensko moderno umetnost.

Njegova avtobiografija je zastavljena kot nekakšna stvarno napisana bilanca, kot kronikalen popis njegovega delovanja, hotenj in uspehov, in ne toliko kot razglabljanje o sami umetnosti. A je že iz teh navajanj jasno razbrati njegovo afiniteto do umetnostnih smeri in izstopajočih osebnosti, ki jim je pripisoval največji pomen. Že skozi opis dejavnosti in načrtov, lociranih v "genius loci" raznih delovnih okolij in področij, se sam po sebi razkriva tudi Bassinov energično nepopustljiv značaj, je zapisali umetnostni zgodovinar Milček Komelj.

POGOVORI, KI SO MI SPREMENILI ŽIVLJENJE - SPOMINI ZVEZDANE MLAKAR NA ODDAJE, KI SO PODIRALE TABUJE

Zvezdana Mlakar je v eni bolj gledanih pogovornih oddaj na drugem programu Televizije Slovenija svoje bogate izkušnje iz realnega življenja spretno prenašala v pogovore. Kot so zapisali njeni televizijski kolegi, se je oddaj vedno znova lotevala strastno, osebno, neposredno in brez predsodkov. Tako se je lotila tudi pisanja knjige - o oddaji, o ljudeh, s katerimi se je pogovarjala, o ljudeh, ki jim je knjiga namenjena in seveda, o sebi, so zapisali pri Mladinski knjigi.

Dodajajo, da je knjiga prav takšna, kot so bili Zvezdanini pogovori - strastna in brez predsodkov. V njej je Zvezdana razgrnila ozadja in premisleke ob srečanjih z znanimi in razvpitimi osebami - od estradnikov, znanstvenikov, vplivnežev, terapevtov in drugih, na primer Nicka Vujičiča, Neala Donalda Walscha, Ane Bučević, Ize Login, Zorana Milivojevića, Bruna Šimleše, Mojce Fatur in mnogih drugih. Kot so še zapisali, bo navdihujoče pisanje gotovo nagovorilo vse, ki v knjigah iščejo življenjske nauke in so radi spremljali njene pogovore, ki so bili na sporedu dobrih šest let.

TROJNO GORJE - NAPET PUSTOLOVSKO-ZGODOVINSKI STRIP IN HEROJSKA JUNAŠTVA EME PIŠTELAK S KOZJANSKEGA

Strip Trojno gorje je Klemenčič ustvaril po zgodbi Januša Golca. V središče vrtinca prelomnih dogodkov zadnjih desetletij 16. stoletja sta Golec in Klemenčič postavila Emo in Pavla kot usodna protagonista, ki odločilno posežeta v tok zgodovinskega dogajanja. Pavel Šterc je lokalni mojster kovač, ki v času kmečkega upora postane voditelj oddelka slovenskih upornikov, Ema Pištelak pa hčerka lokalnega gostilničarja, možata, vešča v orožju in ježi, razgledana, globoko verna ter silno močna devica, polna empatije do vseh mogočih ponižanih in razžaljenih, so o vsebini stripa zapisali na platnicah.

Pilštanj, kraj s tisočletno zgodovino, ter delček manj znane oziroma pozabljene slovenske preteklosti: obdobje hrvaško-slovenskih kmečkih uporov, turških vpadov in kuge na Kozjanskem v 16. stoletju. Vse našteto je v povesti z istim naslovom že v 30. letih prejšnjega stoletja podrobno opisal pisatelj Golec, stripar Klemenčič pa je njegovo povest še nekoliko dopolnil ter jo predelal v strip, v katerem s pomočjo risbe zgodovinsko dogajanje postane še bolj otipljivo, so zapisali pri Forumu Ljubljana.