Mineva 100 let od smrti pisatelja Marcela Prousta

Petinsedemdeset listov velja za pravi skriti literarni zaklad, saj je besedilo, ki obsega okrog 100 strani, dolgo časa veljalo za izgubljeno. Besedila so bila izvorno napisana okrog leta 1908, približno takrat, ko je Proust začel snovati Iskanje izgubljenega časa, ki je v sedmih romanih izšlo med letoma 1913 in 1927. Petinsedemdeset listov je hranil znameniti založnik Bernard de Fallois, ki je med drugim poskrbel za posthumno objavo številnih Proustovih del, vključno z nedokončanim romanom Jean Santeuil, so zapisali pri Beletrini.

Katarina Marinčič je v nedavnem intervjuju za STA omenila, bo v tem delu bralec, ki sicer ni literarni kritik ali literarni zgodovinar, ima pa vsaj osnovno predstavo o Proustovem romanesknem svetu, ker je denimo prebral kak zelo dolg odlomek iz cikla V iskanju izgubljenega časa, zagotovo prepoznal nekatere Proustove ključne motive, značilno prvoosebno optiko, ponekod tudi že dolge, neustavljive proustovske povedi.

"Za tiste, ki se s Proustom ukvarjamo nekoliko podrobneje, imajo ta besedila seveda dokumentarno vrednost. Pravi poznavalci v njih iščejo konkordance, pa tudi drobne, včasih že kar mikroskopsko drobne biografske detajle. Karikiram: modro krilo z rumenimi pentljami, ki ga nosi mamica na strani 15, je podobno krilu, ki ga v drugem delu cikla na plaži nosi pripovedovalčeva babica, ter krilu, ki ga na fotografiji iz leta 1889 nosi sestrična pisateljeve matere," je pojasnila prevajalka, ki je tudi profesorica in pisateljica.

Marcel Proust se je rodil 10. julija 1871 v premožni meščanski družini v pariškem predmestju. Trpel je za astmo, ki ga je spremljala celo življenje. Nanj je močno vplival učitelj filozofije Alphonse Darlu. Študiral je pravo, književnost in filozofijo.

Njegovo najbolj znano delo je Iskanje izgubljenega časa, ki velja za eno največjih mojstrovin zahodne književnosti. Izšlo je v sedmih knjigah med letoma 1913 in 1927. Cikel romanov je Proust pisal do leta 1922, tako da so zadnji trije izšli po njegovi smrti. Obsega okoli 4000 strani, vanj pa je Proust vključil več kot 2000 likov. Na več tisoč straneh je tematiziral ljubezen in ljubosumnost, družabne intrige v pariških salonih, literaturo, glasbo in likovno umetnost, poetičnost krajine, okus ubežanih in zadržanih spominov.

Leta 1913 je končal prvo knjigo V Swannovem svetu. Cikel, v katerih predstavlja usode svojih velikih likov Swanna in Odette, Gilberte, Albertine, gospe Guermatske in gospoda Charlusa, je nadaljeval z romani V senci cvetočih deklet, za katerega je 1918 prejel Goncourtovo nagrado, Svet Guermantskih, Sodoma in Gomora, Jetnica, Ubežnica in Spet najdeni čas.

V slovenščini je romaneskni cikel izšel v prevodu Radojke Vrančič. Večkrat nagrajena prevajalka se mu je posvečala tri desetletja. Gre za eno največjih prevajalskih del 20. stoletja v Sloveniji. Leta 2017 je v slovenščini izšel še pisateljev prvenec iz leta 1896 Radosti in dnevi.

Proust je umrl 18. novembra 1922 za pljučnico in pljučnim abscesom v starosti 51 let. Pokopan je na pariškem pokopališču Pere Lachaise, kjer počivajo tudi Frederic Chopin, Oscar Wilde in Jim Morrison.