Zgodbe Notranjskega muzeja: Predjamski zaklad, stepski bizon, Betalov spodmol

Razstava prinaša vpogled v družbeno-politično dogajanje v postojnskem okraju ob ustanovitvi muzeja leta 1947, obenem pa je poklon ustanovitelju Leu Vilharju (1899-1971), slikarju in popotniku, ki je v času, ko je bila Postojna del cone B Svobodnega tržaškega območja, strastno zbiral različne predmete kulturne dediščine, s čimer je pomembno prispeval k oživitvi kulturnega dogajanja po dolgem fašističnem zatiranju Slovencev pod Italijo. Ustanovitev muzeja je bila sicer le ena od aktivnosti, s katerimi so domačini hoteli jugoslovanskim oblastem dokazati, da mora biti območje priključeno Jugoslaviji.

Muzej že od vsega začetka zbira, hrani, proučuje in predstavlja večtisočletno naravno in kulturno dediščino regije, pomembna prelomnica v zadnjem obdobju pa je bilo leto 2011, ko se je po letih selitev z ene lokacije na drugo udomačil v spominsko zaščiteni stavbi na Kolodvorski 3 iz časa Italije, ki je vse do njegove vselite služila različnim vojskam - italijanski, jugoslovanski in slovenski.

Prelomno je bilo tudi leto 2015, ko so odprli stalno razstavo KRAS Muzej krasa, ki na interdisciplinaren način predstavlja slovenski matični kras od pradavnine do danes z vidika naravne in kulturne dediščine. Poudarek na krasu ni presenečenje, saj je Postojna zibelka krasoslovja, zamisel o muzeju krasa pa je stara več kot sto let. Del se je je uresničil že med obema svetovnima vojnama z ustanovitvijo speleološkega inštituta leta 1928, katerega delo nadaljuje Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU.

Med drugim si obiskovalci na razstavi lahko ogledajo promocijski film o obisku Postojnske jame, ki ga je leta 1925 posnel neznan avtor. Po besedah vodje muzeja pa ima za zgodovinarje in Postojnčane še poseben pomen film iz leta 1909, posnet v okolici Postojne in na železniški postaji. Med najzanimivejšimi razstavnimi eksponati ali zgodbami, ki v muzej letno privabijo okoli 10.000 obiskovalcev, pa omenja predjamski zaklad, okostje stepskega bizona in Betalov spodmol pri Postojni.

"Predjamski zaklad sestavlja deset srebrnih in pozlačenih predmetov (posode, kupe, kelihi) iz 16. oz. 17. stoletja, ki so jih prebivalci gradu najverjetneje uporabljali za gostije. Najdeni so bili med prenovo Predjamskega gradu leta 1991 in so resnično edinstvena najdba v slovenskem prostoru," je v pogovoru za STA povedala Poljšak.

Okrog 13 tisoč let staro okostje stepskega bizona je bilo najdeno leta 2010 v Andrejini jami pri Cerknici in je ohranjeno skoraj v celoti, manjka le lobanja. Doslej je bilo razstavljeno na stalni razstavi, trenutno pa je celotno okostje na podrobnih raziskavah na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, saj so kosti tako dobro ohranjene, da je iz njih moč izolirati starodavno DNK.

Betalov spodmol, eno najpomembnejših slovenskih paleolitskih najdišč, je poleg Divjih bab in Potočke zijalke edina jama na Slovenskem, kje so arheologi našli pomembnejše ostanke kamnitega orodja neandertalca iz obdobja srednjega paleolitika. Na muzejski razstavi so razstavljene le replike, saj so originali shranjeni v Narodnem muzeju. V delu razstave pa je prikazana tudi jamska poslikava z rdečo okro iz mlajše kamene dobe iz jame Bestažovca pri Divači, edina doslej najdena prazgodovinska jamska risba v Sloveniji.

Pokrajinski muzej z 11 zaposlenimi je v svoji zgodovini doživel več statusnih sprememb; med letoma 1990 in 2010 je bil samostojen javni zavod, od leta 2010 pa je enota občinskega Zavoda znanje Postojna. Pokriva območje šestih notranjskih občin in skrbi za arheološko dediščino Loškega potoka. Muzej upravlja tudi s Salonom Ozbič, v avtentičnem retro slogu obnovljeno brivnico, s spominsko sobo pisatelja in zdravnika Alojza Kraigherja (1877-1959) in s polharsko zbirko v pristavah gradu Snežnik, kjer je predstavljena edinstvena polharska dediščina Notranjske.

Za naprej ima smele načrte, saj so na razpisu za sredstva iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost pridobili 1,66 milijona evrov, s katerimi snujejo nove vsebine in bodo do leta 2025 v kleti muzeja vzpostavili družinski muzej na temo krasa, pred muzejem bo nastal zunanji ogledni depo za večje razstavne eksponate, posodobili bodo obstoječo stalno razstavo, razširili muzejsko trgovino in obnovili streho.

Za naslednje leto vodja muzeja napoveduje razstavo Ledena doba 2 o novih paleontoloških odkritjih v jamah v regiji, postavitev stalne razstave na prostem o zgodovini Tržaške ulice, ene glavnih mestnih ulic, in razstavo o razvoju rocka na Postojnskem. "Zadnji dve bosta nastali na pobudo občanov," je dejala Poljšak.

"Muzej je pred 75. leti odigral pomembno vlogo kulturnega buditeljstva po dolgem obdobju zatiranja Slovencev pod Italijo, saj je bil prvi muzej na širšem notranjsko-primorskem območju, v zadnjem času pa zanimanje zanj narašča, saj poleg razstav organiziramo tudi veliko spremljevalnih dogodkov, predavanj, delavnice za otroke in praznovanja rojstnega dne," je še povedala Poljšak.