V Pragi razstava del hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića

V Meštrovićevi bogati mreži stikov po pisanju hrvaške tiskovne agencije Hina izstopajo srečanja s češkimi sodobniki, Praga pa je bila tudi prvo mesto, kjer se je izven domovine in Dunaja leta 1903 predstavil na deseti razstavi umetniškega društva Manes.

Zahvaljujoč prizadevanjem svojega prijatelja, kiparja Bohumila Kafke, je leta 1929 postal častni član Češke akademije znanosti in umetnosti. Še posebej je bil Meštrović povezan s slikarko in kiparko Ruženo Zatkovo, kar je tudi opisal v avtobiografskem romanu Vatra i opekline (Ogenj in opekline), leta 1914 pa je po naročilu njenega soproga izdelal njen monumentalni portret.

Portretiral je tudi tedanjega češkoslovaškega predsednika Tomaša G. Masaryka, njegovo ženo Charlotte in hčerko Alice. Meštrović in Masaryk sta se spoznala v Rimu ob začetku prve svetovne vojne, njuna srečanja in pogovore o politični situaciji pa je Meštrović opisal v memoarjih Uspomene na političke ljude i događaje (Spomini na politike in dogodke).

Masaryk se je kiparju poklonil s pokroviteljstvom praške razstave leta 1933, ki je bila eden od vrhuncev njegove mednarodne kariere, a tudi krona njegove prisotnosti na češkem kulturnem prizorišču. Kot piše v napovedi razstave, je le-ta zasnovana kot zemljevid Evrope, znotraj katerega je Meštrović razstavljal in ustvarjal, ter zaobjema od Prage, Dunaja, Pariza, Cannesa, Londona, Ženeve, Berna, Rima in Benetk, pa do Zagreba, Beograda, Splita, Cavtata, Dubrovnika, Knina, Bukarešte, Krakova in Varšave.

Postavitev združuje 166 eksponatov, od tega 43 iz hrvaških zbirk in 18 iz čeških. Vanjo so vključena tudi dela Augustea Rodina, ki je pomembno vplival na to umetniško sredino, za razstavo jih je posodil Rodinov muzej v Parizu, ter dela čeških umetnikov.

Meštrović se je rodil v Dalmaciji, študiral pa je na Dunaju, kjer je sodeloval s secesijskim gibanjem. Leta 1906 je razstavil svoj Vodnjak življenja in požel veliko slavo, nato je v 20. in 30. letih nizal odmevne razstave v svetovnih umetniških metropolah ter se redno vračal v domovino, kjer je zasnoval in izdelal vrsto monumentalnih skulptur in spomenikov. Po letu 1947 je živel v ZDA, kjer je tudi umrl.

Razstava v Pragi bo na ogled do 26. februarja.