Razstavnina umetniku običajno ne pokrije stroškov ob razstavi

Na ministrstvu za kulturo so za STA zapisali, da so bile razstavnine kot avtorski honorar umetnikom uvedene z javnimi pozivi in razpisi leta 2005, argumentacija zanje je bila tudi dobra praksa v mednarodnem prostoru. Ministrstvo lahko zahteva spoštovanje priporočil glede razstavnin le pri javnih zavodih, ki jih sofinancira prek poziva. Zanje so obvezni vsaj priporočeni minimalni zneski, to velja od leta 2015.

Drugi javni zavodi so obvezani izplačati razstavnino v primeru, da so uspešni na kateremkoli javnem pozivu in razpisu na področju vizualnih umetnosti. Dodajajo, da je sicer izplačevanje razstavine pogoj pri vseh programih in projektih, sofinanciranih prek javnih pozivov in razpisov na področju vizualnih umetnosti.

V javnem razpisu za izbor kulturnih projektov na področju vizualnih umetnosti, ki bodo v letu 2023 sofinancirane iz proračuna, so najnižji določeni bruto zneski - najmanj 500 evrov za osebno razstavo iz tekoče produkcije, najmanj 1500 evrov za pregledno razstavo in najmanj 3000 evrov za retrospektivno razstavo. Razstavnine v takšni višini so bile določene leta 2014.

Prizadevanja za izplačevanje razstavnin segajo v 90. leta minulega stoletja

Slikar in dolgoletni predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) Aleš Sedmak je za STA povedal, da segajo prizadevanja za izplačilo razstavnin umetnikom že v 90. leta minulega stoletja, pobuda pa je prišla prav s strani ZDSLU. ZDSLU je v enem svojih zapisov razstavnino opredelila kot "pavšal za kritje materialnih stroškov v višini povprečne mesečne plače", do česar pa nikoli ni prišlo, čeprav, kot poudarja, zahteva vsaka razstava od avtorja velik finančni vložek.

ZDSLU razstavnine avtorjem dosledno izplačuje. Vendar pa ZDSLU šteje 800 članov in v Galeriji ZDSLU lahko letno razstavljajo štirje do šest avtorjev. "Razstav je glede na število avtorjev malo in razstavnina je tako res kot zadetek na loteriji," se je pošalil. Ob tem Sedmak opozarja, da umetnik običajno ni v položaju, ko bi se z galerijo lahko pogajal glede razstavnine, saj bi v primeru konflikta lahko tudi izpadel. Verjame, da tudi galerije niso v zavidljivem položaju glede sredstev, a meni, da je potrebno zaščititi umetnika.

Zavedanje o razstavninah se je v zadnjih dveh desetletjih izboljšalo

Umetnik Arjan Pregl, ki samostojno razstavlja od konca 90. let minulega stoletja, je za STA zapisal, da je v praksi tako, da "si na začetku profesionalne poti vesel že, ko se dogovoriš za razstavo in potem niti ne sprašuješ veliko ali ne vztrajaš pri kakšnih posebnih zahtevah". Dodaja, da se je sicer zavedanje o razstavninah v zadnjih dveh desetletjih izboljšalo.

Zdaj se kot uveljavljeni umetnik glede razstavnin načeloma lažje dogovori. Kot pravi, je razlika, če je umetnik vabljen ali pa bi rad sam prišel v določeno razstavišče. Za status samozaposlenega v kulturi oz. tudi status na trgu je za umetnika pomembno, da razstavlja v čim boljših, čim pomembnejših prostorih in potem kdaj pristane tudi na kompromis.

Razstavišča se po njegovih besedah večinoma priporočil ministrstva. Na začetku se je večkrat pojavilo vprašanje, boljši katalog ali višji honorar, a sam meni, da mora biti osnovni aparat za razstavo postavljen - toliko je razstavnina in toliko je katalog. Če se nato avtor odloči, da bi raje dal še del honorarja za boljši katalog, se mu zdi na mestu, ni pa dobro, če se mora odločati med enim in drugim.

Na vprašanje, ali meni, da bi bilo potrebno razstavnine zvišati, odgovarja s konkretnim primerom. Nedavno je sodeloval na skupinski razstavi, kjer se razstavnina razdeli. Vsak avtor je dobil 80 evrov bruto in ker sta bila avtorja skupinskega dela dva, je vsak dobil 40 evrov, kar je po njegovih besedah "na koncu res malo smešno, je pa seveda razumljivo, glede na to, koliko sredstev določene institucije imajo".

Dodaja, da so se nekatere institucije tega lotile tako, da pripravljajo manj razstav in te profesionalno - z razstavnino, katalogom in produkcijskimi sredstvi. Slednja so zelo pomembna in tu je včasih bistvena težava. Sam za resno razstavo slik potrebuje približno 3000 evrov za podokvirje, platno in barve. Razstavnina v višini 300 do 500 evrov se mu sicer zdi sprejemljiva, a pokrije le desetino produkcije. Pri takšni razstavi bi moral prodati približno za 6000 evrov slik, da bi stroški pokrili, šele od tam naprej je zaslužek, je pojasnil.

In kako je z razstavnino, kadar gre za sodelovanje z nevladnimi organizacijami in društvi? Kot je zapisal, je imel sam nazadnje dobro izkušnjo, je pa odvisno od primera do primera. Pri tem se mu zdi ključno, da se stvari dogovorijo takoj na začetku in pozneje ni težav.

Galerije z razstavninami skušajo iti nasproti umetnikom

V Moderni galeriji področju razstavnin in podpore umetnikom pripisujejo velik pomen, saj se zavedajo, da vizualnim umetnikom pomenijo pomemben vir sredstev za preživetje, so zapisali za STA. Pri razstavah, ki so bile del programa prejšnjega vodstva, so bili honorarji avtorjev že opredeljeni, pri novo načrtovanih razstavah pa sledijo priporočilom ministrstva za kulturo, pri čemer postavljajo umetnike, vključno s honorarji, na prvo mesto.

Vse umetniki so v letu 2022 razstavnine prejeli. "V Moderni galeriji ne iščemo načinov, kako bi sredstva za razstavnine preusmerili drugam, saj nam je v interesu, da umetniki prejmejo maksimalna sredstva, kakor jih omogoča trenutna zakonodaja," so zapisali.

Kot so še pojasnili, so ob pripravi programa za prihodnje leto zavezani k upoštevanju novih priporočil ministrstva, ki so jim bila posredovana oktobra. Spremenjena so v delu, kjer so prej omejevala višino razstavnin s priporočenimi najnižjimi zneski, po novem pa jih omejujejo z najvišjimi zneski - do 1000 evrov za osebno razstavo iz tekoče produkcije, do 2500 evrov za pregledno razstavo in do 4000 evrov za retrospektivo. Po novem so izrecno določene tudi izjeme, ko razstavnine ni potrebno plačati.

Plačilo honorarja umetnikom ob postavitvi razstave so v Umetnostni galeriji Maribor, kot je za STA zapisala direktorica galerije Simona Vidmar, kot ustaljeno prakso uvedli že pred desetimi leti. Razlika je, da so bili honorarji s strani ministrstva do sedaj zastavljeni simbolično, zdaj pa so številke nekoliko višje in razstavnine so obvezne za vse muzeje in galerije, ki jih sofinancira ministrstvo.

Dodajajo, da sta honorarji in produkcijska sredstva ločeni postavki, ki jih s pogodbo o sodelovanju vedno določijo vnaprej. "Izvorni problem pa je in ostaja, da akutno primanjkuje sredstev za umetniško produkcijo, da ustvarjalci nimajo platform, kjer bi lahko pridobili resnejša sredstva, in da tudi institucije nismo financirane za produkcijo umetniških del, temveč zgolj za organizacijo razstav. Večjega zadovoljstva med ustvarjalci zato ne pričakujem," je sklenila.

V Galeriji Škuc so za STA zapisali, da razstavnine redno izplačujejo ter da jih nikoli ne kompenzirajo z drugimi stroški, kot so produkcija del, tiskovine in podobno, saj imajo v proračunu za to posebne postavke. Razstavnina za osebno razstavo znaša 1000 evrov. Dodajajo, da so razstavnine začeli izplačevati že veliko prej, preden je ministrstvo za kulturo dalo priporočila.