Razstava o dramatizacijah Hlapca Jerneja za 70 let gledališkega muzeja

Povest Hlapec Jernej in njegova pravica je najbolj prevajano Cankarjevo delo, kar priča o njeni univerzalnosti in mednarodni prepoznavnosti. Hlapec Jernej je spodbudil in še spodbuja tudi številne priredbe za gledališče, opero, zborovsko glasbo, radio, film, televizijo, v novejšem času tudi strip.

Razstava, ki sta jo pripravila Tea Rogelj in Aldo Milohnić, se osredotoča na najpomembnejši dramatizaciji te povesti: prvo je pred sto leti, in sicer leta 1922, napisal vsestranski gledališki ustvarjalec Milan Skrbinšek, drugo pa leta 1932 avantgardist Ferdo Delak. Ta je bila kasneje po besedah Tee Rogelj uprizorjena na številnih ljubiteljskih in poklicnih odrih ne le v Sloveniji, ampak tudi na območju nekdanje Jugoslavije in celo v Buenos Airesu.

Na ogled bodo izbrana gradiva iz zbirk Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, kot so tipkopisi in knjižne izdaje dramatizacij, scenske skice, skice za projekcije, lepaki, gledališki listi in fotografije uprizoritev, ki so pospremila številne postavitve Skrbinškovih in Delakovih priredb Hlapca Jerneja.

Razstavo bodo odprli danes, na dan, na katerega je bil pred 70 leti ustanovljen Slovenski gledališki muzej, zdaj imenovan Slovenski gledališki inštitut. Slavnostni govornik bo nekdanji direktor muzeja Ivo Svetina, so sporočili z inštituta.

Za letos v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo napovedujejo tudi publikacijo 40 let sem delal: dramatizacije in priredbe Cankarjevega Hlapca Jerneja. V njej bosta ponatisnjeni prvi izdaji dveh ključnih dramatizacij - Skrbinškove in Delakove. Vsebovala bo tudi spremno študijo in seznam domačih in tujih dramatizacij, priredb in uprizoritev Hlapca Jerneja ter fotografije s predstav in drugo vizualno gradivo.