Tradicije reje lipicancev in čebelarstvo vpisana na Unescov seznam

Nominacijo z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja je vodilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom v. d. direktorja direktorata za kulturno dediščin Špele Spanžel.

Špela Spanžel je ob potrditvi uvrstitve na Unescov seznam povedala: "Vpis čebelarstva na Unescov seznam je najprej priznanje generacijam čebelarjem, ki so slovensko čebelarstvo ponesli v svet in nas navdušujejo s svojo predanostjo, spoštovanjem in sodobnimi oblikami. Za Slovenijo, ki jo v Rabatu predstavlja ministrstvo za kulturo, pa je vpis obveza, da bo še naprej ustvarjala pogoje, ki bodo čebelarstvo omogočali v vseh svojih razsežnostih - od kmetijskega, raziskovalnega in izobraževalnega, družbenega, okoljskega in seveda kulturnega."

Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko je to nov velik uspeh slovenske kulture. "Vpis čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine je izjemnega pomena tako za Slovenijo kot tudi za svet," so njene besede navedli v sporočilu za javnost.

Predsednik Čebelarske zveze Sloveniji Boštjan Noč pa je ob vpisu na Unescov seznam zapisal, da je po svetovnem dnevu čebel, ki so ga je pred nekaj manj kot petimi leti razglasila Združeni narodi, to novo veliko priznanje Sloveniji in njeni bogati tradiciji čebelarstva.

Pri pripravi nominacije so sodelovali še strokovnjaki iz Slovenskega etnografskega muzeja, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Čebelarske zveze Slovenije.

Po navedbah ministrstva za kulturo nominacija dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze, kot tudi razširjenost veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod. S svojo nepremično in premično dediščino je čebelarstvo močno vpeto v slovenski prostor, v sodobnem času ga zaznamuje tudi čebelarstvo v urbanem okolju, uspešno pa se usmerja tudi v apiterapijo in apiturizem.

Tudi projekt priprave večnacionalne nominacije z naslovom Tradicije reje lipicancev, ki je povezala osem držav, je vodilo slovensko ministrstvo za kulturo. Ministrstvo je pripravo nominacije vodilo v sodelovanju s predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja.

Nominacija je povezala Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.

Ob potrditvi uvrstitve je Špela Spanžel med drugim povedla: "Z vpisom potrjujemo močno kulturno dimenzijo, ki se med drugim kaže v bogati kulturni dediščini in družbenih pomenih, ki jih reja lipicancev prevzema danes. Tesno sodelovanje držav se po vpisu seveda nadaljuje. Pred nami je zaveza, da uveljavimo skupne ukrepe za varovanje te nesnovne dediščine, za kar smo se z nominacijo tudi zavezali."

Direktorica Kobilarne Lipica Tatjana Vošinek Pucer je ob vpisu povedala, da je osem držav nominacijo pripravljalo več let. "Gre za tradicijo reje, ki je prisotna več kot 400 let in jo neguje veliko ljudi, veliko poklicev in številni generacije," je povedala in dodala, da vpis pomeni več mednarodnega sodelovanja, povezovanja, izmenjave izkušenj in odgovornosti do ohranjanja te tradicije tudi za prihodnje rodove.

Priprava nominacije je povezala predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, kulturne strokovnjake in raziskovalce ter lokalne skupnosti. Projekt se je začel na pobudo državnih kobilarn, ki se posvečajo reji in vzreji lipicancev, od leta 2018 pa je potekal v izključno kulturni domeni in po pravilih Unesca, skrb zanj so prevzela kulturna ministrstva sodelujočih držav.

Slovenija je imela doslej na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine vpisane štiri enote - Škofjeloški pasijon, Obhode kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa.

V postopku vpisa je babištvo kot del večnacionalne nominacije pod nemških vodstvom. Odločitev o vpisu je predvidena v letu 2023. Slovenija sodeluje še pri širitvi vpisa suhozidne gradnje na tri nove države.