Tradicije reje lipicancev vpisane na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine

Nominacija je povezala Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.

Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, je pripravo nominacije ministrstvo vodilo v sodelovanju s predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja. Večletno delo je na ministrstvu vodila Špela Spanžel, v. d. dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino.

Ob potrditvi uvrstitve je Špela Spanžel povedla: "Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah. Še danes predstavljajo številne skupnosti, kar priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem ter tudi o skladnem življenju naših prednikov z naravo in okoljem, ki ga sodobne družbe izgubljamo. Z vpisom potrjujemo močno kulturno dimenzijo, ki se med drugim kaže v bogati kulturni dediščini in družbenih pomenih, ki jih reja lipicancev prevzema danes. Tesno sodelovanje držav se po vpisu seveda nadaljuje. Pred nami je zaveza, da uveljavimo skupne ukrepe za varovanje te nesnovne dediščine, za kar smo se z nominacijo tudi zavezali."

Za STA pa je zapisala: "Čustven odziv predstavnikov osmih držav, kjer je skrb za lipicance del življenja strokovnjakov v kobilarnah, zasebnih rejcev in lokalnih skupnosti, je najboljši dokaz, kako se poistovetijo s to nesnovno dediščino in kako pomemben del njihove identitete predstavlja. Dvorano je navdušil tudi zelo lep film, ki ga sestavljajo posnetki vseh sodelujočih držav in ki smo ga pripravili ravno za informativno predstavitev vseh razsežnosti tega vpisa."

Priprava nominacije je povezala predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, kulturne strokovnjake in raziskovalce ter lokalne skupnosti. Projekt se je začel na pobudo državnih kobilarn, ki se posvečajo reji in vzreji lipicancev, od leta 2018 pa je potekal v izključno kulturni domeni in po pravilih Unesca, skrb zanj so prevzela kulturna ministrstva sodelujočih držav.

Vpis dokazuje obstoj in pomen nesnovne dediščine kot skupka znanj, praks in veščin, povezanih z rejo in vzrejo lipicancev. Zgodovinsko je utemeljena v okviru nekdanjega habsburškega imperija in avstro-ogrske monarhije. Gre za stoletni razvoj družbenih praks in kulturnih izrazov, ki so še danes del ritualov, praznovanj in sodobnega konjeniškega športa.

Primarni namen reje konj, ki temelji na skrbno dokumentiranih izkušnjah in znanju o evoluciji pasme, je povezan s klasično dresuro in konjeniškim športom, s katerim se identificirajo vse sodelujoče države. V nekaterih državah je bil razširjen tudi na vsakdanje življenje vaških skupnosti, kjer je bil lipicanec delovni konj. Konji nastopajo v številnih dogodkih, prireditvah, praznovanjih in imajo močno simbolno vlogo. Naraščajoča vloga lipicancev je povezana s trajnostnim turizmom in terapijo s konji. Pomemben vidik vseh omenjenih aktivnosti je poseben odnos med človekom in konjem, ki temelji na zaupanju in kjer je konj prepoznan kot enakovreden partner ali celo član družine, so še zapisali na ministrstvu za kulturo.

Nominacija je sicer prejela pozitivno oceno ocenjevalnega telesa, ki jo je v svojem poročilu označilo kot primer dobro pripravljene nominacije ter izpostavilo tesno sodelovanje držav predlagateljic v duhu medsebojnega razumevanja po konvenciji.

Slovenija je imela doslej na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine vpisane štiri enote - Škofjeloški pasijon, Obhode kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa. Danes dopoldne je bilo na seznam vpisano še čebelarstvo.

Za STA je Špela Spanžel po vpisu zapisala: "Po dolgem čakanju včeraj je bila nesnovna kulturna dediščina čebelarstva danes vpisana na reprezentativni seznam. Zelo močna zgodba, ki kaže na spoštovanje dosežkov mnogih generacij in zavezanost čebelarjev k prenosu znanja ter sporočila sobivanja s čebelami. Odobravanje mnogih delegacij je požela zlasti povezava z okoljskimi vprašanji in trajnostnim razvojem, na katero smo lahko ponosni."

V postopku vpisa je babištvo kot del večnacionalne nominacije pod nemških vodstvom. Odločitev o vpisu je predvidena v letu 2023. Slovenija sodeluje še pri širitvi vpisa suhozidne gradnje na tri nove države, so še sporočili z ministrstva za kulturo.