Na simpoziju v Mariboru o Slovencih in Karađorđevićih

Simpozij, ki ga prirejata oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, bo po besedah predsednika organizacijskega odbora Darka Friša ponudil celoviti vpogled v odnose med Karađorđevići in slovenstvom.

"Odnos Slovencev do vladarske dinastije Karađorđevićev je sicer že bil v ospredju raziskav, ni pa še bil deležen celostne osvetlitve, ki bi zajela vse relevantne člane dinastije, pa tudi različna področja kulturnega in družbenega življenja," je povedal.

V prvem delu bodo referenti skušali umestiti dinastijo v širši zgodovinski kontekst in orisati osnovne značilnosti njene vladavine. Drugi sklop bo posvečen obdobju prve svetovne vojne in nekaterim vidikom razmerja med Slovenci in dinastijo v času med obema vojnama. Sledil bo sklop na temo politike v Kraljevini SHS oziroma Jugoslavije, zadnji del pa bo v znamenju Karađorđevićev po drugi svetovni vojni.

"Na prvi pogled je vladavina Karađorđevićev kratka. A tisto, kar jo dela pomembno, je, da so bili akterji in priče dveh ključnih prelomov v slovenski zgodovini," je povedal zgodovinar Aleš Maver.

Po njegovih besedah gre za obdobji leta 1918 ter 1941-1945. "Prelom leta 1918 je prišel popolnoma nepričakovano. In tudi, ko se je že zgodil, marsikdo ni pričakoval, da se bo končal s tem, da bo katoliškega cesarja iz Habsburške dinastije zamenjal pravoslavni kralj iz dinastije Karađorđević. Ta prehod pod novo žezlo je bil sorazmerno vznemirljiv, nekaj novega, kar je bilo treba slovenski javnosti, velikokrat tudi mukoma, pojasnjevati in česar verjetno marsikomu ni bilo lahko sprejeti. Zato je že vstop Karađorđevićev v slovensko zgodovino bombastičen in je odmeval veliko bolj kot zgolj neki dogodek, ki je na papirju trajal kratek čas," je pojasnil.

"Potem pa se ta slika obrne in smo soočeni s presenetljivo okoliščino, da ob koncu druge svetovne vojne, ob novem radikalnem prelomu, za marsikoga sorazmerno šibka vladarska figura kralja Petra II., ki se pri vodenju države niti ni imel časa izkazati, oblikuje v simbolno vodstveno figuro za privržence t.i. tradicionalnega tabora med Slovenci," je povedal Maver.

Med predavatelji bodo še Marijan Premović, Božo Repe, Božidar Jezernik, Gregor Jenuš, Stane Granda, Petra Svoljšak, Gregor Antoličič, Tamara Griesser Pečar, Renato Podberšič, Stane Kocutar, Andrej Rahten, Jurij Perovšek in Dragan Potočnik. Prek videa bo danes zbrane nagovoril tudi zadnji jugoslovanski prestolonaslednik Aleksander Karađorđević.

Prvi dan simpozija, ki bo potekal v amfiteatru dr. Vladimirja Bračiča na mariborski filozofski fakulteti, bodo premierno predvajali dokumentarni film o kraljevem adjutantu Branku vitezu Pogačniku avtorja Tevža Tavčarja.

Postavili bodo tudi razstavo o Petru II. v slovenskih Alpah avtorjev Nanija Poljanca in Petra Mikše, ki jo bo pospremila predstavitev dela zbirke eksponatov iz muzeja v Rogaški Slatini.

Dvodnevni dogodek je odprtega tipa, zato je na predavanja in predstavitve vabljena tudi širša javnost.