misliPri Mladinski knjigi izšel bookerjev nagrajenec Shuggie Bain Douglasa Stuarta
Ljubljana, 5. decembra - Pri založbi Mladinska knjiga je izšel prevod prvenca škotsko-ameriškega pisatelja Douglasa Stuarta Shuggie Bain, ki je leta 2020 prejel bookerjevo nagrado in postal britanska knjiga leta. Knjigo je prevedla Jerca Kos.
Pri založbi so knjigo opisali kot brutalno ljubezensko zgodbo o mladem geju, ki si prizadeva zaščititi svojo mamo alkoholičarko pred njo samo in pred svetom. Avtor jo je pisal deset let, po izidu pa je bila nominirana za več kot 20 uglednih književnih nagrad. Leta 2020 je prejela tudi nagrado za britanski prvenec. Kmalu je postala prodajna uspešnica: po vsem svetu so do aprila letos prodali več kot milijon in pol izvodov.
Shuggie Bain pripoveduje o odraščanju malega Hughesa Baina - Shuggieja v času propadanja težke industrije in rudarstva na Škotskem ob koncu 20. stoletja. Vendar to ni klasičen bildungsroman; zgodba enako mero pozornosti nameni Shuggiejevi mami Agnes, lepi, ponosni ženski, ki se želi povzpeti nad neperspektivno delavsko okolje. V njunem svetu ni prostora za drugačnost, vsakršen individualizem pa je zatrt. Ko začne Agnes svojo nesrečo utapljati v alkoholu, Shuggie prevzame skrb za mamo.
Pisatelj je v knjigi pisal o svojem življenju, vendar Shuggie Bain ni avtobiografski roman.
"Je nepozabna in pretresljiva pripoved o ljubezni, nasilju, revščini, pa tudi o prizadevanju, da najdeš lastno mesto v svetu, ki ni naklonjen drugačnosti in nežnosti. Shuggiejev boj za preživetje je velika zgodba našega časa o izumrtju delavskega razreda, pa tudi srce parajoča pripoved o odnosu med Shuggiejem in njegovo mamo, ki z izjemno empatijo pripoveduje o boju za spolno identiteto ter prevprašuje obstoj družbenih razredov," so zapisali pri Mladinski knjig.
Po besedah prevajalke Jerce Kos roman kljub težkim prizorom preveva neverjeten optimizem, pogosto celo humor. Prevajalski izziv ji je predstavljal, kako prenesti v slovenščino govorico glasgowskega, pretežno revnejšega delavskega okolja v 80. letih prejšnjega stoletja. Izziv je bil tudi, kako prevesti različne jezikovne registre likov, pri čemer sta ji za podoben učinek v slovenščini pomagali urednica knjige Darja Marinšek in lektorica Meta Matjačič.
Kot so še sporočili z založbe, pisatelj opisuje svoje domače mesto izredno natančno, ulice in pomembnejše zgradbe se skoraj do potankosti ujemajo z resničnostjo.